xyz

Da je previdnost odveč, ne bi rekel. Imaš namreč možnost da, ali zaupaš, ali pa ne. ; ) Enako velja za boga, kakršenkoli umotvor že to je.

Ah, kaj, da se ti ne da. Saj si prav povedala. Hitler je v bistvu velik učitelj človeštva, saj je na njegovem primeru jasno, kako zlahka je ljudi zmanipulirati do te stopnje, da sami sebe uničijo. Če bi ljudje sprejeli njegove akcije kot lekcijo, bi to zmanjšalo možnost, da se tovrstne zablode ponovijo. Tisti, ki so Hitlerja še za časa njega življenja podcenjevali, so to "napako" podcenjevanja lahko izkusili na lastni koži. Po drugi strani pa tisti, ki so ga oboževali, prav tako, hehe. Bil je sposoben človek in človek moči. Kar se tiče dobrega in zla, je to druga "zgodba", če sploh. * Kar se Osha tiče; sem njegove knjige prebiral v nekem obdobju in so mi zelo sedle, kot spodbujevalec nekakšne prehodne faze. Vsaj tako je bilo to zame. "Poznam" ga le iz knjig, nisem ga poznal osebno. Govoric pa tudi ne sprejemam kot nekakšen posebno zanesljiv vir resnice. Vsekakor bi bil previden, ko se govori o namenu nekega posameznika. Le-ta (namen) je očem in umu zlahka neviden.

Haj, Tomazslo. No, če bi sprejemal tvojo definicijo magije, bi me bilo magije verjetno strah, heh. Sicer pa VSI konstantno "zlorabljamo" sam obstoj. Kaj boš dal danes v usta ? Nekaj, kar je bilo ubito z namenom, da ti lahko živiš. Četudi krompir ; ) In to je le en samcat primerček. Ne, do samospoznaje je poti toliko, kolikor je bitij in preiskušanje je en od pomembnih načinov. Tako se učimo o akcijah in reakcijah in za to je potrebno, da se zavedamo svobode in možnosti, ki so dejanske. Si drzen in boš tvegal ali pa boš raje ostal v znanih vzorcih; kakorkoli že, okoli tebe so faktorji, ki te obdajajo in ki razbijejo te vzorce prej ali slej, ne glede na to, koliko se jih oklepaš ali jih celo gradiš. Zakaj tega ne narediti sam, tukaj & sedaj ? Spremeniti zavedanje, spremeniti način, spremeniti zakone. Ali bolje; spoznati zavedanje, spoznati način, spoznati zakone. Preveč je v nas priučenega. P.S. Ljudje; ne vem, kakšen problem imate na tem področju, a magija nima nujno opraviti z nekom tam zunaj. Z uroki in podobnim. To so prazne marnje, ki izhajajo iz strahu pred neznanim, izvirajoč predvsem iz raznoraznih religij, ki so hotele in še vedno hočejo obdržati ljudi v nevednosti in jim preprečiti, da gledajo skozi lastne oči in predvsem preprečiti, da preverjajo takoimenovane "resnice", ki so jih te religije same postavile in ki niso nič drugega kot dogme oz. celo namerne laži. Magija je dosti bolj znanost, kot si nekateri mislijo. Med drugim znanost o spoznavanju in delovanju z zavestjo. : )

Ne. Je predvsem spoznavanje energije a nikakor ne samo energije. A tako je pač moje videnje magije. Kontrola je seveda beseda s kislim prizvokom, za premnoge, čeprav je kot dejavnik vseprisotna, z magijo ali brez nje. Delovanje mi je kot beseda bližje in le-to je lahko dosti ugodnejše, ko se spozna okolje, v katerem se deluje in pa elementi, ki so v danem trenutki v tem okolju smotrni. In seveda kot temelj -spoznavanje sebe, kajpada.

Če bi se resnično zavedala, da je tvoj pogled na magijo le tvoje mnenje, potem bi bile tovrstne izjave, kot "vi nimate pojma" nepotrebne. Vsak ima svoje mnenje in svoj pogled, ki temeljijo ali na izkušnji ali pa tudi ne. Kakorkoli že, poiskus, da se drugi besedno na tak način diskvalificirajo, izvira v tem primeru inajverjetneje iz ošabnosti ali pa strahu, saj pripisuješ tvojemu mnenju večji pomen in resničnost. Mimogrede menim sam, da je tvoj pogled na magijo zelo enostranski. Poglej v zgodovino in vidi, kako se je znanost, kako se je umetnost razvila in dojemi, da vedno skozi vizijo in eksperimente. In tako se bo razvijala tudi v bodoče. To, da ti lahko sploh govoriš o vibraciji, lahko pripišeš znanosti in ta je tudi ta, ki tebi očitno postavlja meje. Ko bo pa jutri nekdo "nekaj novega" odkril, bo zate pač to alpha in omega ? * Magija je sicer resda beseda, katera je lahko videna različno, glede na definicije. Stvar je v tem, da mi dejansko lahko delujemo v svetu in s svetom na načine, ki so "znanstveno" zaenkrat še (in nekateri verjetno tudi za vedno) nerazumljivi. Ker se, kot jaz to vidim, vsi ljudje okoriščamo s svetom na načine, ki so nam prepogosto ne zavestni, delujemo vsi ljudje magično. Že samo zaradi tega tu možnost občutenja vzvišenosti odpade in s tem tudi tvoja predpostavka. Ne gre za to, da bi se izogibali dojetju nečesa, ravno nasprotno. Poiskušamo se temu približati, problem zna biti le v tem, da vsega nikoli ne bomo mogli razumeti, že samo zaradi kvantitativne razlike med nami in svetom. Še enkrat, če bi imela vsaj malo pojma o tem, kar magija je, potem ti na pamet ne bi padlo, da jo primerjaš z religijo. Pri religiji gre za verovanje, pri magiji za delovanje. ; )

No, prav, Taraja, tako je tvoje mnenje in to je ok. Meni se zdijo takšne predpostavke še vedno preveč dogmatične in deterministične. Po tej teoriji bi nekdo, ki je od malega odraščal v domu, bil sposoben ljubiti brez tovrstnih pričakovanj in bi bil v ljubezni bolj svoboden. Dvomim. Ja, Doorwoman, kakšen je "pravi odnos do sebe"... po mojem se tega skozi življenje konstantno učimo in nikdar popolnoma ne naučimo, ker se tudi mi sami vedno spreminjamo. Prav tako v partnerstvu. Ne gre nujno za popolnost, temveč predvsem za ravnotežje.

Ja, saj.

Ti si seveda na vzvišenem položaju, s katerega lahko ocenjuješ, kaj je res in kaj ne. Mogoče imaš kakšen argument, s katerim bi tvoja izjava kazala smisel ? Ali ti imaš le slab dan in ti sede malo napuha ? C,c,c.

Mogoče so take teorije koristne, da se človek z njimi po neuspešnem odnosu tolaži, ali pa, da se nekdo z njimi tolaži, ker sam ni doživel ljubezni oz. si je ne upa doživeti. Razlogov za teoretično seciranje te vrste je več kot preveč.

Saj ti ni treba verjeti vsemu, kar prebereš ; ) Sicer pa se psihoza nanaša predvsem na predel misli in uma, pri ljubezni (če z zaljubljenostjo le-to meniš?) pa gre za celovitost izkušnje. To z otroci in nepredelanimi občutki zveni bolj kot še ena novodobna dogma, katera se "uveljavlja" skozi potrebe psihiatrov, da si zaslužijo svoj kruh vsakdanji. Bolj bi bilo zanimivo slišati, kakšno je tvoje lastno mnenje...

Saj si sama povedala. To, da nekaj občutiš, je eno; to, kako ti ta občutek glede na razpoložljiv umski material interpretiraš, pa nekaj popolnoma drugega. To, da si, npr. občutila izredno srečo in svobodo, je eno; to, da si v tem trenutku "slučajno" držala biblijo v roki, pa nekaj drugega. Seveda so lahko določeni simboli spodbujevalci izkušenj, niso pa ti simboli izkušenj izvor. Seveda lahko slediš tem občutkom, včasih celo "moraš"; pa saj tudi tako lahko nekoč spoznaš, da si jih interpretirala iluzorno, če imaš srečo oz. pravilno naravnanost, to je. Če si iskalka resnice in potemtakem oseba, ki preverja in tudi dvomi. Samoumevnost je lahko velika zabloda. Lep večer želim.

Saj, navezanost. Čeprav se meni navezanost niti ne zdi tako strašna, če ne gre za navezanost na nekakšen umotvor, po možnosti umotvor nekoga drugega. V tukajšnjem primeru (naša v. sreča) gre za nekakšno božanstvo, ki naseljuje področje uma (!) in skozi katero usmerjajo ti, ki so na to božanstvo navezani, svojo pozornost in energijo. Zaradi tega se zna zdeti, da ima to božanstvo dejansko svoje lastno življenje in inteligenco. Gre pa v bistvu za nekakšen Deus ex machina - umsko lutkico na vrvicah. In odgovor v srcu zna biti najnevarnejši spodbujevalec iluzij ! Zakaj ? Ker se prevod vedno zgodi skozi um.

Ja, saj, konec koncev so opisi namenjeni komunikaciji, magija sama pa delovanju in deluje tudi brez popolnih opisov. Sam sicer rad filozofiram o teh rečeh, a mi je jasno, da se tu gibljem v polju, ki je omejeno že samim seboj; npr. -besede.

Mgd, skupni sklep je bil vendar, da ne moremo vedeti, če je Krishna duhovno bitje (oz. bog) ali "zgolj" astralno bitje (oz. celo plod fantazije). Glede na to menim, da je nespametno in neodgovorno vezati se na Krishno. Tvoja izjava, da ne moremo biti srečni, če nismo ljubeče navezani na Krishno, je v najboljšem primeru dogmatična, v najslabšem pa iluzija, skozi katere filter gledaš v življenje in zaradi nje deluješ na specifičen, omejen način.

Uau. Srečo si imela, res. Internet je verjetno še ena dodatna možnost za tovrstne pripetljaje, a se ti dogajajo tudi brez interneta, žal. Hvala za povedano. Upam, da si si olajšala dušo, vsaj malo. Lep pozdrav.

Hy,Zoi. Hm, gradnja hiše in načrt... sicer je to zanimiv primer, a ne vem če bi ga ravno nanašal na ljubezen in življenje samo. Vse preveč je nepredvidljivega, da bi se na načrt zanašal, načrt je tu bolj kot nekakšen izmišljeni smisel, da moralno podpre zbegani um. No, takšno je moje mnenje. Seveda gre tudi z načrtom. Ljubezni do otrok pa ne bi primerjal z ljubeznijo do partnerja. Mislim, da gre tu za nekaj popolnoma drugega, le beseda je ista. * Mayan, daj, povej še nam vsem tvojo zgodbo, da se lahko še mi smejemo.

To, da nekoga konstantno potrebujemo, se sicer res pogosto kategorizira kot navezanost v negativnem smislu, je pa, po mojem, naravna želja biti v bližini ljubljenega. V odnos se ponavadi ne vstopa kot popoln, samospoznan človek (čeprav jaz ne menim, da obstaja neka končna stopnja samospoznaje). Ravno odnos je po eni strani ta, kjer je ta možnost, spoznavati samega sebe, toliko večja. In še več, tu se spozna en aspekt sveta, njegovih zakonitosti in seveda, spoznava tisto/tistega, kar/katerega ljubimo. Ta ideja, da ljubezen obstaja le, če je neka določena oseba prisotna, je pač ena od neštetih zavajanj uma in je le nečisto prefiltrirana potreba po bližini, hrepenenje ljubezni. Sam prevod ima pač svoje pomankljivosti. Navezanost je ena možnost ravnanja z energijo in se kot takšna odseva ne le v ljubezni, temveč tudi v npr. sovraštvu, norosti, itd. : )

Jo, se strinjam. In ravno zaradi te neskladnosti izpadejo meni osebno teorije kot nekaj odvečnega. Svet, kot je, združuje že sam po sebi raznične kvalitete obstoja, različne lastnosti in značilnosti. Potreba oz. ideja nasploh, o nekakšni absolutni ljubezni, se v mojih očeh odseva kot še ena od človeških požrešnosti. Seveda se nekakšna popolnoma naravna ljubezen, z vsemi svojimi omejitvami, v primerjavi z to izmišljeno, absolutno ljubeznijo, kaže kot nekaj nepopolnega, vse prevelikokrat celo kot nekaj materialističnega in egoističnega. Dejstvo pa je, da tu izgubi le tisti, ki niti te "navadne" ljubezni ne zna sprejeti, in jo kljub vsemu dojeti kot nekaj izjemnega, nekaj, kar obstoju sploh daje tisto malo svetlobe, ki se ob vseh grozovitostih (božje, haha) narave zdi kot pravi čudež.

No, fokus nekoga, ki študira magijo, so lahko tudi banalnosti, to seveda ni prepovedano. Spoznaja tovrstnih akcij je vsekakor proces, v katerem se uči tudi o posledicah dejanj oz. njih učinkov. To ni tako preprosto, ker se raznorazna dejanja v danih situacijah nikakor ne kažejo kot banalna, temveč kot nujno potrebna in celo najsvetejša. Kasneje se res lahko izkaže, da temu ni bilo tako in da je človek porabil enormne količine energije za nekaj, kar ni le odvečno, temveč je postalo celo neznosno breme. * Okultne moči so stranski učinek v procesu transformacije in niso pridobljene, temveč odkrite, saj so res del naravnih sposobnosti. Pri samospoznaji je zanimiv del, kjer se spozna tudi tisto, kar sam NISI. V tem smislu gre bolj za sprostitev vozlov, ki so se nakopičili skozi raznorazne priučenosti in usodne situacije. Torej, ne gradnja, temveč rušenje samega "sebe". Izpraznitev... ...to podrazumeva tudi "okultne" moči: njih spoznajo, njih uporabo, na njih nenavezanost in končno; njih razpustitev.

Pa saj ga bom že enkrat privlekel na dan, verjetno. Je tako kot z vsemi drogami; potrebna je modrost doziranja. * By the way, Mici, to velja tudi za bogovanje.

Ne gre, ga potrebujem za delo.

In kaj ? No, nima veze, ker itak nimam TVja v stanovanju. Puščen je v kleti, kjer ohranja večnost svoje mladosti. Dosti imam neskončnih reklam in paničnih sporočil. P.S. Sicer pa nam bog da vse, kar potrebujemo.

Dr. Hous ? Kaj je to ? Misliš Dr. hoes ?

Ljubezen gre skozi želodec ! Razlaga: Sem slišal, da jih po novem vstavljajo v čips, tako, da se, ko se le-ta (čips, seveda) zaužije, mikročip zažre v drobovje in od takrat naprej oddaja visokofrekvenčne signale kateri izdajajo vse potrebne informacije o osebku, v katerem se mikročip (vstavljen preko oralne infiltracije skozi čips) nahaja. Če pa osebek ni priden, začne čip oddajati frekvence, ki se polagoma polastijo njegovih možganskih valov in ga na ta način usmerjajo na pravo pot. Nikakor se ne zanika tudi možnost eliminacije skozi prezasičenost s frekvencami, a to le v najhujših primerih raznoraznih upornikov, ki so mentalno preveč vztrajni. Previdno s čipsom !

To si lepo napisal, Kabalist. Eno par izrazov je sicer vprašljivih, a le zaradi možnosti perspektiv, s katerih se ta vprašanja lahko preiskuje. Npr.; Osebna korist je v smislu večnosti samospoznaje celo zelo ugodna. Kar se tiče visoke cene in izgube; za kaj takega človek sploh ne potrebuje magije, ne res ? To se dogaja v popolnoma navadnem vsakdanu še vse prevečkrat. Res, lepo napisal, ja. Le ena stvar se mi zdi več kot odvečna, namreč, omemba angelov, demonov itd; menim, da se za zavestno bivanje v magiji nikakor ne potrebuje tovrstnih iluzij. No ja, moje osebno mnenje. Sicer je pa res, da se tudi omenjene "entitete" lahko interpretirajo na drugačen način. Možgani so namreč zmožni čudovitih igric.