erika žagar

Vse to je izčrpno opisano v moji knjigi. Novi znanstveni dokazi se nanašajo na nove - izboljšane metodološke pristope k raziskovanju astroloških hipotez, ki zdaj potrjujejo vse pogosteje tudi tradicionalna astrološka opažanja, kar pa je bil v preteklosti precejšen problem. Poleg tega je revidiranje nekaterih starejših raziskav prineslo dodatne nove dokaze za astrologijo. Lp

Dragi ljubitelji astrologije in drugih mejnih ved! Sporočam, da je izšla moja knjiga: Natalna astrologija v luči znanstvenih preverjanj: Resnice in zmote o astrologiji Vabljeni k nakupu in branju. Več informacij lahko najdete na moji spletni strani: www.astrointegral.com Erika Žagar Na kratko o vsebini knjige: Pričujoča knjiga se na znanstven način loteva vprašanja kaj je astrologija in kaj o njej odkrivajo znanstvene raziskave. Prepričljivo predstavlja znanstvene dokaze v prid njeni veljavnosti, hkrati pa odstira problematične vidike raziskovanja astrologije, ki nerazumljeni vodijo v neutemeljene zaključke o neveljavnosti te starodavne vede. V knjigi je izčrpno opisan tudi eden največjih znanstvenih škandalov 20. stoletja, ki kaže, da se znanost v poskusu ohranitve svoje materialistične paradigme brez zadržkov poslužuje prikrivanja in potvarjanja izsledkov lastnih odkritij, ko ta spodkopavajo njeno avtoritativno pozicijo pri razlaganju sveta in življenja. Znanstveni predsodki proti astrologiji so danes postali norma za presojanje astrologije v vseh uradnih institucijah in sodobni čas, kljub neizmernemu tehnološkemu napredku, tako še vedno ni imun pred iracionalnostjo in dogmatičnostjo, ki naj bi ju ravno znanost s svojim vznikom presegla. A dokazi o realnosti starodavnih astroloških opažanj ter obstoju zunaj čutnih razsežnosti se kopičijo tudi znotraj same znanosti in pričujoča knjiga skuša v iskanju resnice prispevati k novi resničnejši podobi sveta. V knjigi so tako na enem mestu predstavljene vse najpomembnejše znanstvene raziskave s področja natalne astrologije, vse od začetkov znanstvenega raziskovanja astrologije pred približno osemdesetimi leti, pa do danes. Predstavitev raziskav pa je dopolnjena s številnimi vsebinskimi razpravami, ki se odpirajo ob znanstvenih izsledkih in se dotikajo fenomenološkega razumevanja astrologije.

Če so večji od mene, kako to, da me prosjo za analize? Svetujem ti, da se poglobiš v svoje nezavedne motive, morda tam najdeš svojo prirojeno tendenco k vzvišeneosti, ki pa se je v tem trenutku ne zavedaš in ti skoz besedne detajle ven seka. Kolkrat si pa že rekla, da si z mano končala? Zanima me, kdaj boš tokrat res? Ali so to pač pri tebi samo besede? Zarad mene ti ni treba z mano končat in se lahko spustiva v konstruktivno debato. To na temu forumu zelo pogrešam. Prepričana sem, da imaš kar nekaj znanja, ampak tudi še kdo drug ga ima in to mu je treba priznati. Smo pa astrologi različnih sort. Eni ste bolj usmerjeni v tehnike in faktorje, drugi bolj v osebnostno strukturo in dinamiko. Oboje pa ima svoje prednosti. Zdi se mi, da te (in še marsikoga tukaj) vsebina, kvaliteta in resnica ne zanima kaj dosti, pač pa bolj to kdo se komu klanja, kdo je s kom in kdo komu palce lima. Nivo debate na LN - astrologija je zares precej mizeren (kar po moje odraža stanje povprečne astrologije nasploh), zato tudi visim ves dan na spletu, da skušam mal opozorit na to - jaz samopoveličana. Res je to kar pravi Bobnar, da je 90% zadev tukajle ........ uporabil je en nelep izraz. Samo če Bobnar to reče je OK, če pa Erika Žagar to reče, pa skočjo ženske v luft. Tko, da ja - gor s kvalitetno astrologijo tudi na LN. Ne, spotaknla se pa ne bom, smo saturnovci preveč przemljeni za to.

Uf, mi je ratal trofnt. A veš, da tega nism vedla. A bejž, no. Če si tak stručko, kako to, da določeni astrologi pr teb (še) niso prosili za analize. P. S. A nisi rekla, da si z mano opravla? Glede na tvojo užaloščenost nism prčakvala, da boš tko hitr nazaj uletela. P. S. Dejmo jih, vse k ne marajo Kirona!....................... Naj beži, kdor more!

A mi res Oshota poznamo? Kaj pa če vse ni res oz. kaj pa je res? Slišala sem že, da je Osho mel zvezo samo z eno žensko. O njem res premal vem, ampak ne bi se preveč zanašala na vse (bombastične) informacije o njem. Bil pa je baje razsvetljen in razsvetljenjci so za povprečne predstave ljudje, ki se jih težko razume, saj ne funkcionirajo predvidljivo in po kalupih. Tantra, ja, sex to pa ja....... je dobra stvar - naj seksa kdor hoče.

Ha, Osho ma luno na ganau isti stopinji kozoroga kot jaz. Maricka, pomagi.

Površno, površno. O bolečini ne moremo sklepati samo na podlagi Kirona, pač pa na poldlagi celotne karte. Boli lahko še marsikaj drugega. Jaz govorim o zmožnosti procesiranja informacij, ki je dejstvo. Govorim tudi o tem, da ima zame astrologija premalo prepričljivih argumentov, da uporablja določena nebesna telesa, kar pa še ne pomeni, da imam jaz prav. Vsako razmišljanje še ni nujno obramba. Čudno, sem mislila, da samo psihologi preveč psihologiziramo. Zanimivo pa je to, da je leta 1977, ko je bil odkrit Kiron izšla do sedaj največja znanstvena publikacija s področja astrologije Resent advances in natal astrology (Kiron kot združevalec Saturna in Urana). V letih po tem izidu se je zvrstil pravi bum del s področja raziskovalne astrologije. Vse to nakazuje na zanimivo sinhronost. Kaj pa Kiron v karti predstavlja pa me za sedaj čisto nič ne briga, imam dosti dela z ostalimi deli karte. Mogoče kdaj... Če je zate to žalostno, pa je zanimivo dejstvo.

Jap, to je tisto kar hočem poudarit glede znanja. Znanje je pomembno, da se takšnih stvari terapevt bolj zave.

Kvalitetno astrologijo po moje loči od povprečja to, da zna astrolog iz horoskopa potegnit nekaj ključnih bistvenih pointov, ki se človeka dotaknejo in ne da preveč dolgovezi. Da to zmore, mora znat presodit stranko - kaj in kako povedati. Vrhunska intuicija je pri tem bistvena. Kvalitetno astrologijo celo veliko ljudi ne mara, ker ne funkcionira po sistemu šloganja, ljudje pa prepogosto hočejo, da se jim samo pove, kdaj se bo zgodilo njihovih "srečnih pet minut", kot pravi Gerkman. Kvalitetna astrologija je tista, ki zmore stranko (ob pogoju, da je sprejemljiva za to) usmerit v poglabljanje v lastne nefunkcionalne in izkrivljene vzorce, ki so poleg karme edini resnični pogojevalec usode. Človek sam je svoja usoda in ničesar ni tam na nebu, ki ga kreira. Nekomu, ki je pred odločitvijo se ne sme dajati nobenih direktih sugestij, kaj naj naredi, razen v primerih ko gre za zlorabljanje in nasilje. Vrhunske konziltacije v tujini lahko segajo v več sto evrov, pri nas je seveda drugače. Sama sem do sedaj plačala 40 EUR na uro in bilo je vredno.

No, potem poznaš to problematiko. Za žensko je to verjetno težje kot za moškega. Nisem vedla, da si ti.

To je do neke mere res, rabiš pa imet znanje, da veš na kom uporabit kakšno tehniko in tukaj je keč. Poznam primer, ko je šla ena new-ageovska terapevtka kljub opozorilom prakticirat tehniko masiranja točk na podplatih pri osebnostno motenemu moškemu. Ta je po določenemu času "skočil" nanjo in jo fizično napadel. Telesni stik je namreč pri osebnostno motenih zelo problematičen. Če nimaš tega znanja se torej lahko kar precej opečeš.

Zadnji stavek se mi zdi nekoliko problematičen. Res se iz same karte vidi potencialne talente in nagnjenja, vendar pa bi na podlagi zapisanega človek lahko sklepal, da lahko kar na podlagi karte rečeš ali določiš kdo bo uspešen astrolog, terapevt, kdo pa ne. Tega si pa jaz ne bi upala, z gotovostjo zaključevati sigurno ne. Če vzamem za primer znanega slovenskega astrologa, bi namreč iz njegove karte ne mogla sklepati, da bo ta človek lahko dober astrolog, pa vendar je. Za filing res ne rabiš univerz. Za razumevanje tega kar ti filing govori pa ti znanje lahko precej pomaga. Brez znanja npr. ne moreš povsem razumeti za katero vrsto psihične patologije gre pri tvoji stranki, v primeru da naletiš na stranko z izrazitejšimi težavami. V tem primeru tudi težje pomagaš, svetuješ ali usmerjaš naprej po pomoč. Vsi vrhunski astrologi - avtorji dobrih knjig so povečini zelo izobraženi. Greenova ima npr. doktorat.

No me veseli, da se štekamo.

Ja, pri astrologiji je tud ful pomemben talent, jasno. Ampak na likovni faks, na glasbeno akademijo ali v baletno šolo, ki šola profesionalce nikakor ne moreš priti brez sprejemnega izpita, na obične fakse pa prideš s končano maturo. Mislim, da bi tudi astrologijo lahko šou študirat s končano maturo. Jaz nikakor nisem za to, da se glede astrologije komurkoli zapira vrata, saj bo itak praksa tista, ki te potrdi ali pa ne. Že zdej se moraš za astrologa tako ali drugače usposobit: al greš na kakšen tečaj, al kaj prebereš, al si (če ti je dano) najdeš mojstra. Sej ne začneš kr na suho risat horoskope. Potem bi bla razlika samo v tem, da bi po končani srednji šoli pač moral nekaj let študirat astrologijo. Študij pa naj bi imel odprta vrata tudi za izredne študente - torej tudi za starejše. A, ne bi blo to super, da če imaš astrologijo rad, da jo lahko študiraš na univerzi ob dobrih mojstrih, ki svojega znanja ne bi dajali samo "izbranim vajencem", pač pa vsem ki jih astrologija zanima. Predavanja na faksu pa so tako ali tako javna, torej odprta za vse, tudi za tiste, ki niso vpisani v študij. Meni se to zdi nekaj super dobrega. Na študiju bi seveda poleg strogo astrološkega znanja pridobil še vsa druga pomembna dopolnilna znanja - psihologija, medicina, psihoterapija, svetovalno delo ... Tisti, ki ga neko področje zares veseli in si res želi nekega poklica, ne bo pretirano vihal nosu, tudi če se bo kdaj moral piflati, kaj kar mu ni všeč. Če te res nekaj veseli si pripravljen za to tudi kaj žrtvovati - čas, trud ipd. Seveda izobrazba in šola ni noben garant za modrost ali človečnost, morda pa znanje iz knjig vendarle kdaj pripomore, da komu kakšna lučka posveti v glavi. Poleg tega pa se tudi modrost gradi na teoretičnem znanju podprtem s prakso. Tudi do raznoraznega teoretičnega znanja so drugi prihajali skozi izkušnje in modrost. Eno gre z drugim in tega ne moremo dajati čisto narazen. Za revne bi morala seveda država poskrbet, da bi lahko študirali karkoli, ne samo astrologijo.

ABSOLUTNO je vsebina pomembnejša kot titula. Je pa realno tako, da je korelat titule tudi vsebina. Pogojenost kvalitete s titulo sicer ni povsem 100%, je pa bolj verjetna. Primerjava s slikanjem morda ni najboljša, ker gre pri slikanju v dosti večji meri za talent, ki se ga ne da priučiti kot pa je to pri drugih neumetniških študijih. Do astrološke izobrazbe pa bi se lahko vsak prebil, ki bi bil dovolj priden, da bi študiral. S povprečnimi sposobnostmi je to nekaj povsem dosegljivega. Druga stvar pa je kako te potem praksa potrdi. Zavedati se je treba, da končan študij še ni resnična vstopnica za poklic.

Glede univerzitetne izobrazbe mislim takole: Meni se zdi dober astrolog enakovreden dobremu zdravniku ali psihologu. In za zdravnika ali psihologa bi težko rekli, da je dopustno, da bi bil brez univerzitetne izobrazbe. Razumem, da je težko pljuvati v lastno skledo, ampak ko človek vidi kako temeljita univerzitetna izobrazba pozitivno pripomore h kvalitetnejšemu mišljenju, razširi obzorje, daje razgledanost, natrenira možgane, potem se morda bolj zaveda, kako zelo koristna in pomembna je. Astrolog Arroyo, ki je sam psiholog celo meni, da bi moral biti vsak astrolog psiholog. Univerzitetni nivo je nekaj povsem drugega, kot tečaji in šole, ki potekajo precej bolj na srednješolski ravni. To vedo tisti, ki so sami dali to skozi. Kdo bi učil na univerzi astrologijo pa je seveda kar precejšen problem. Vsekakor bi po mojem moral NUJNO imeti tudi precej praktične kilometrine, poleg tega pa še univerzitetno izobrazbo, najbolje psihološko, psihiatrično, zdravniško ali psihoterapevtsko. Se pa strinjam, ja, da dober astrolog guli svoje znanje iz prakse. Univerzitetna izobrazba je samo odskočna deska. To velja/naj bi veljalo tudi za druga strokovna področja. Tantra, ti si pa prava zakladnica linkov. Še nekaj: veliko dobrih profesorjev na fakultetah dela tudi polovično v praksi. In ti so ponavadi najboljši. Tako, da je spraviti nekoga iz prakse za polovični čas za katedro nekaj čisto običajnega.

Če dam za primerjavo: Če hočeš dandanes postati psihoterapevt ali klinični psiholog moraš iti skozi precej dolgoletno izobraževanje, vmes pa skozi raznorazna sita. Lahko se zgodi, da te po več letih ko si že tik pred koncem zavrnejo, ker ne prestaš določenih preizkusov - velja predvsem za psihoanalitično terapijo. Če ne uspeš nadzorovati svojih transfernih infantilnih vsebin v odnosu s pacientom, lahko odletiš tik pred koncem. Tako zahteva ETIKA, saj gre za odgovornost do pacientov. In mislim, da je tako prav. Astrolog pa je danes lahko vsak in vsak lahko svetuje strankam, morda niti ne zavedajoč se, kako velika odgovornost je to. Tukaj se mi zdi diskrepanca enostavno prevelika.

Vsekakor menim da je temeljita univerzitetna tortura nujna za kvalitetnega astrologa (pa ne taka s FDV, kjer se lahko pade samo na štengah, brez zamere). To pa seveda ni zagotovilo za kvalitetnega astrologa. Dober astrolog potrebuje še vse kaj več - stvari, ki mu jih izobrazba sama ne more dati. Ustrezen talent, senzibilnost in intuicijo pa lahko kvalitetna izobrazba zelo dobro dopolni.

Ne, nič posebnega nisem mislila s tem. Vsekakor ni letelo na LN. Če je kdo tako razumel, takoj pojasnjujem, da ni bilo mišljeno, da je treba it na LN gor s kvalitetno astrologijo. LN je zelo DRAGOCEN in ga razumem kot prostor, kjer se o takšnji in drugačni astrologiji lahko pogovarjamo. O kvaliteti astrologije razmišljam predvsem z vidika šarlatanskega napovedovanja in izobraževalnih možnosti, zato tudi omenjam univerze, kjer se lahko astrologijo študira na univerzitetni ravni. To se mi namreč zdi pomembne za dvig kvalitete astrologije, ki pa pa mojem mnenju gledano širše ni ravno na zavidljivi ravni.

O, moj bog. Za vse dobro ni nikol prepozno.

Tole glede Vatikana bi rekla, da drži. Zdajle sem se namreč spomnila, da me je neka oseba, fanatično verna, že večkrat nevrotično opozorila, naj se z astrologijo ne bavim, ker se tu skrivajo sile hudobnega duha. Svoje opozarjanje je obrazložila s tem, da rešuje utapljajoče in da je to znak njene ljubezni. Pred to osebo astrologije sploh ne smem omeniti, ker čisto ven pade.

Želela sem pokomentirati Don Karlosovo temo, pa je zaklenjena, zato odpiram novo. Na nek način razumem pisanje Don Karlosa, čeprav je res pretirano. Tudi sama precej obsojam lahkoverne napovedi astrologov, še najbolj pa plehke tedenske horoskope v časopisih, ki jih je kot listja in trave in so zame nič manj kot sramotenje astrologije. Celo društvo astrologov (če se ne motim) v enem od revij objavlja take posukrane štorije. Kljub temu, da je nekje Ema Kurent zapisala, da dela takšne napovedi strokovno, trdim, da se to ne da, ker za to ni strokovne osnove. Enkrat sem že pisala o tem, da zaenkrat še ni študije, ki bi potrjevala, da so astrološke napovedi pravilne v več kot odstotku slučajnega ujemanja. Zgodovina je celo priča kazenskih umorov raznih dvornih astrologov, ki so ga v svojih napovedih ali elekcijah "pihnili mimo". Kot danes, je že tudi v preteklosti cvetela tudi šarlatanska astrologija. Kar se tiče sovražnega govora, menim, da tukaj uredništvo ni dovolj konsistentno in določen tak govor dopušča, določenega pač ne. Zame je vsako "inkvizitorništvo" plehko in sovražno, ne glede na ljubkost stila. Kogar prizadane, ta se ne ozira preveč na stil. Vsakršne grde besede, poimenovanja in primerjave ne sodijo na forum. Benson Bobrick v svoji kvalitetni knjigi navaja, da se je leta 2005 poučevalo astrologijo na univerzitetni ravni (prvič po renesansi) na naslednjih univerzah: Brasenose College, Oxford; Bath Spa University College; The University of Sauthampton; University of Kent, Cardiff University (Anglija in Wales); The Bibliotheca Astrologica (Francija); The University of Zaragoza (Španija), Dogus University (Turčija), Benares Nindu University (Indija), Kepler College (ZDA). Upanje za kvalitetnejšo astrologijo torej obstaja.

Hvala vsem za pohvalo. Butl imaš čisto prav. Tukaj gre tudi za vprašanje kaj smatramo pod intuicijo. Jaz sem jo razlagala v smislu pozitivnega delovanja. Seveda pa je vsakršna intuicija podvržena tudi določenim distorzijam, če se tako izrazim. Vsekakor ni zadost, da se starš zanaša samo na intuicijo, zato sem tudi napisala, da znanje in intuicija dobro funkcionirata samo drug z drugim.

V zvezi z intuitivnim pristopom k vzgoji mislim predvsem na sposobnost uglaševanja z otrokom, ki pa je onkraj zgolj »mehanicističnega« znanja in raznoraznih pravil. Znanje se seveda z intuicijo povezuje – drug drugega obogatita in nobeden brez drugega zares ne funkcionira. Intuitivna uglašenost z otrokom omogoča HITRE pravilne in smiselne reakcije na otrokovo vedenje. Pri tem gre za to, da PREPROSTO VEŠ kako ravnati in to BREZ PRETIRANEGA RAZMIŠLJANJA. Uglašenost pomeni, da na otrokovo vedenje odreagiraš tako, da zmoreš nevtralizirati neuravnotežene energije pri otroku ter jih pomagaš usmerjati in smiselno oblikovati. Z ustrezno predelanimi energijami se otrok nadalje identificira oz. te vsebine, ki mu jih ponudiš nazaj ponotranja. Uglašenost tudi pomeni, da si zmožen otroku zrcaliti njegov jaz, njegovo bistvo. Ko otrok v staršu najde sebe, najde sebe. Za to pa je potrebno znati otroka čutiti. Uglašenost še pomeni sposobnost zaznavanja individualnih potreb in lastnosti vsakega posameznega otroka in sposobnost prilagojenega reagiranja tem značilnostim. Preko uglašenosti – zrcaljenja otrok gradi sebe (self koncept) in lastno samospoštovanje. Vse kar je preko drugega odzrcaljeno (vsako dejanje, poskus, reakcija…) je vgrajeno nazaj v strukturo osebnosti – torej ponotranjeno. Brez drugega ni mene in brez okolja ni posamične entitete. Uglašenost je odvisna od več dejavnikov: - od kompatibilnosti in sorodnosti med dušama - od sposobnosti starša, da fleksibilno odreagira (od njegove osebnostne širine); da ni prilagojen samo na eno »sorto« otrok, ampak na različne »sorte« otrok - od osebnostne urejenosti in duhovne zrelosti starša - od odprtosti in sprejemljivosti duše otroka Če dam konkretne primere: Mati, ki je intuitivno dobro uglašena s svojim otrokom, bo kljub temu, da ji učiteljica (katere pristop do otrok je problematičen) zatrjuje, da je z njenim otrokom ne vem kaj vse narobe, še vedno trdno prepričana, da glavni problem ni v njenem otroku. Oče, ki je dobro intuitivno uglašen z svojim otrokom bo navkljub vsem novodobnim idealističnim pogledom na vzgojo brez večje krivde, oz. v prepričanju, da dela prav, nahrulil, odvlekel ali lopnil po riti svojega šestletnika, ki mu je že zdavnaj zrasel čez glavo. Učiteljica, ki je dobro uglašena na razvajenega učenca 9. razreda, ki neprestano zamuja k pouku, ga bo gotova vase nekega dne pustila pred vrati učilnice (čeprav je to zakonsko prepovedano), saj ta otrok takšno lekcijo preprosto rabi. Učitelj, ki je dobro uglašen z zelo sramežljivim otrokom 3. razreda ga ne bo silil, da mora na vsak način govorno nastopati pred celim razredom, čeprav tako zahteva protokol učnega načrta. Glede uglašenosti še to: matere verjetno lažje pristopajo bolj intuitivno k vzgoji, zaradi svoje bolj ženske narave in tudi za to, ker so one tiste, ki so v simbiotični navezavi z otrokom v prvem letu starosti (razen če ne zapustijo otroka). Vloga očeta pa postane zelo pomembna v procesu separacije in individualizacije. Še to: Vsi manj prijetni korektivni vzgojni prijemi nikoli ne smejo služiti kakršnikoli degradaciji otrokove osebnosti, pač pa zgolj označevanju njegovega vedenja. Tukaj je lahko zelo v pomoč znanje iz knjig. OTROKE JE TREBA SPOŠTOVATI! KAKOR TUDI SEBE. Kdor zmore v otrokovih očeh videti njegovo bistvo, je na dobri poti, da bo dober vzgojitelj. Na ravni duš so otroci z nami odraslimi popolnoma enakovredni. Lp