Marko Hrastelj

Submediteranskega rastja ne poznam posebej dobro. Če boš facelijo sejal med sadno dreje, potem zelo pazi, s čim boš škropil! Da ne bo kakega sistemičnega insekticida ...

Jaz sem del semena posejal kar v en lonček za rože, po približno 10 dneh je nekaj začelo kalit. Ko bo jasno, da so vzkalile parave stvari , bom presadil v jogutrove lončke, pri višini nekje 25 cm pa ven ali pa v večje teglce. Tak je plan zaenkrat. Posej pa recimo 1/3 semena že kar zdaj. Prej kot je, bolš. Sicer pa menda privč zacveti šele po šestih letih. Tiste kupljene so zacvetele pri meni sicer že po 5 letih, ampak mi mamo jedrsko bliz Akacija: Kaj je zate malo višje. Do nekje 600 m nadmorske višine bi še šlo v celinskem delu. Pri nas na 400 ni problema. A seme maš? Če ne bi bilo snega, bi ti ga lahko malo poslal, ga je kolikor češ. Iva se pa res lepo prime, pa spomladi je neverjetno koristna, samo če je ravno ne opere dež pol pa še malo zamrzne :xx!:

Ja v tisti knjigi sta se Poklukar in Rihar res potrudila z opisi nakladnih panjev, zato ravno tista poglavja marsikoga pritegnejo k nakladnim panjem. Tak primerek je tudi moja sestrična. Izdelava: moj bratranec, ki prakticira mizarstvo, je v prvo naredil kar dobre podnice in naklade, nekako posneto po Debevčevih nakladah v razsutem stanju. Samo les je bil problem, ker je rezkar kar precej trgal na tistih delih, kjer je bilo treba narediti oprijem za roko. Samo pri nas smreka zraste tudi več kot 2 cm na leto, če je dovolj dežja, in les ni dovolj kvaliteten. Čebele načeloma vzpostavijo plodišče v spodnjem delu panja. Če imaš knjigo Od čebele do medu, mislim da je notri shema, kako gradijo v naravi. Malo se seveda da tudi premikati satnice, npr Preussova metoda pri AŽ, da narediš prostor v plodišču. Matična rešetka je kovinska ali plastična mreža, ki se jo vstavi med plodišče in medišče, da matica ne zalega v medišču, ker bi to otežilo točenje medu. Matica in troti ne morejo skozi to mrežo, čebele delavke pa lahko. To ni satnica.

Streho nakladnega panja se obleče v pločevino, po možnosti aluminij. Veš kje ga pa dobiš? Prežat moraš na kosovne odpade, še preden pridejo komunalci in cigani moraš izpleniti vse zamrzovalne skrinje. Resno. Debevčev princip izdelave nakladnega panja ni tako zapleten, samo potrebuješ rezkar in pa dober les-ozke letnice-da ti ga ne trga preveč.

Ja tiste srajčke potem nočejo pa nočejo več ven, pol pa žična krtača "dratpiršna" in gorilec, pa nošenje odpadkov kanto za smeti ...

Aja, kar te tiče khm tistga- problem je tudi v tem, da morš moške rastline odstrant, pol pa nimajo kje nabirat peloda. ŠIT, ah ne ne mislim ŠIT-a, mislim sranje

Ja in kolk tega smrdljivega sranja pa lahk skadimo, da bi bla najbolj razširjena rastlina pr nas ? Pa itak je zarad zaraščanja že praktično 60% Slovenije hosta, tak da če vidiš, da s kje kej zarašča, samo greš pa hitro zasadiš kako evodijo Pol bomo pa spet čebelarji prašički

Mogoče bi se dalo izvesti nekoliko ceneje, predvsem bi svetoval, da se škatla dela tako kot tam piše, zaradi dobre izolacije. Ok, vrtenje in dodatni grelec sta pa res čisti luksus. Jest mam vrtenje kar na roke .Topi pa samo, če sije sonce na njega, ampak je kar v redu. Največji problem pr mojem je, da se mi mreža odspodaj preveč zabija, jaz pa prelen, da bi pucal

Sanjaček, če boš slučajno začel kaj gledat o nakladnih panjih, ti bom z veseljem pomagal, če pa se boš odločil za AŽ, pa ti rajši ne bom težil z nakladami ipd, ker bi te samo po nepotrebnem zmedel Največ tehnične podopore boš prav gotovo imel za AŽ 10 satarja, konec koncev je tu Danilo , ostalo pa zahteva malo eksperimentiranja, kaj najbolj ustreza tvojemu okolju. Mimogrede, jaz bom prodajal na spomlad par AŽ-jev 10S, samo sem iz Krškega

Ej, pred par leti je pa celo bil članek v SČ, ko je den kar doma dejansko naredil tisto, kar je prej JJ razlagal. Torej sončni topilnik z zelo dobrim izkoristkom-izolacija, + mehanizem, ki ga vrti, da sledi soncu. Sem ziher, mora pa biti staro kake tri štiri leta, mogoče pet

Glede prezimovanja nakladnih: Jaz imam 2/3 naklade, pa mi najbolje prezimljajo družine v dveh nakladah, s tremi imam neke probleme-vendar pa imaajo ponavadi 3 naklade družine s starejšimi maticami, kar bi morda lahko bil vzrok problema. AŽ sem vedno prezimoval v plodišču in medišču, zaklado pa sem umikal in prestavljal satje nekje v začetku avgusta.

Glede kozolca: tole pa kaže dobro premisliti. Ker bi bili panji toliko od tal, je treba malo računati, da bo veter prenašal čebele malo okoli==>več mešanja čebel med panji. Dobro, morda ni tako kot hud problem. Bolj tečno je nekaj drugega. Povej, kako boš nosil panje na kozolec? Ali pa karkoli drugega težekega? A imaš možnost narediti dvigalo? Ali vsaj možnost montaže škripca? Tole zgleda zelo odklonilno stališče, vendar pa lahko opišem kakšno dogodivščino, ko je moj stric imel čebele nad garažo. Vedno je moral nositi težke gajbice s satjem v klet, kjer so točili. Vedno so bile tudi težave s prenašanajem polnih panjev na drugo stojišče, če je bilo potrebno premikati zaradi ropa. Ob enem takem odogodku je celo padel s panjem, ki se je odprl :xx!: ==> okoli 50 šusov v manj kot minuti! Ostalo sta ti pa že Danilo in AndrejR povedala. Dober načrt ti lahko kasneje prihrani kakšen siv las.

Bogdan, mogoče se lahko obrneš na koga iz sekcije za medovite rastline, če pozna koga s semeni. Samo zgolj ena rastlina bo bolj malo haska, dokler ni vsaj kakih 30 arov, je vse skup bolj pljunek v vodo. Treba delat na veliko Moram pa reči, da sam precej spremljam tole okoli medovitih rastlin, pa do sedaj še nisem opazil teh rastlin. Največ športa za malo denarja na mali površini je pa po mojem mnenju še vedno facelija. Poleg tega jo pa še lahko planiraš na določen termin +/- 10 dni. JJ, ja je kar treba začeti, če imaš kako seme. Pri meni Jurkovičeva evodija že kali, imam pa še nekaj drugih semen pripravljenih. Pred leti so neki Prekmurci v Celju prodajali neko varianto akacije-po njihovo-ampak gre za nekaj drugega. Lani je že sproducirala nekaj semena in moram sedaj poskusiti, če bo hotlo kalit.

To jaz trdim že od vsega začetka, ne samo na forumu, ampak tudi na skupini. Čeprav je enako napisal tam tudi g. Grajzar, so se eni zelo potrudili, da bi pokazali nepotrebnost veterinarskega odvzema vzorcev mrtvic. Le uradno odvzet vzorec, v katerem se dokaže prisotnost imidakloprida ali njegovih metabolitov je lahko osnova za trditve, da so čebele odmrle zaradi pripravkov na osnovi imidakloprida. Sumimo seveda lahko in podajamo naše mnenje, vendar pa so govorice na pamet in sklicevanje na lastno avtoriteto brca v temo. Ob takšnih izjavah seveda veljam za velikega skeptika, vendar pa zdrava logika ne dopušč drugačnega razmišljanja. Imam tudi sestro, ki študira pravo, in velikokrat zvem, zaradi kako banalnih razlogov (napak v postopkih) propadejo razne tožbe. Zato sem že kmalu svaril pred prehitrimi sklepi na podlagi govoric. Seveda pa sumi obstajajo ...

Sicer je sedaj od mojih predavanja iz fitopatologije minilo že nekaj časa, ampak se mi zdi, da so kostanjev rak najprej prenesli v Severno Ameriko, od tam pa v Evropo.

Mene osebno zelo zanimajo rezultati raziskav Prezljevih mrtvic. Če kdo kaj zve, naj kar napiše.

Ja ko smo že glih pr aakhutu, jest še zmer nism dubu cd-ja s programi, porkafiks! Kako je lahko od drugih zahtevat pravočasnost ... :xx!:

Ko sem nabral dovolj veliko število kreditnih točk za vpis v drugi letnik, se nisem več sekiral. Raje sem užival v Avstriji. Predmet pa je pri profesorju in ne pri profesorici, tako da odločno zavračam kakršnakoli namigovanja. x!x Sem pa tudi njemu ob dogovoru povedal, da seminarske ne bo že naslednji teden. Bog ve, da sem resno mislil

Čaj je vseboval po masi približno takšne količine, kot jih opisuje Rihar, samo jaz nisem dajal noter posebej vršičkov pelina in pelina v cvetju, ampak samo pelin v cvetju, ker je bilo samo to pri hiši, borovih vršičkov pa tudi nisem imel dovolj, zato sem nabral kar borove iglice na enih vejah, kjer je sosed podiral borel v gozdu. Samo potem sem čaj poskusil (Danilo, jebemti pelinov med ) in sem ga kasneje dodajal približno tretjino v sladkorno raztopino. Čebele so spuščale približno takšne zvoke, kot če je zunaj zelo dobra paša.

Jaz sem npr vzel kar domač (Krško) pelin, nabral malo borovih iglic in skuhal en čaj. Z učinkom-boljše zaleganje matic- sem bil kar zadovoljen, z okusom čaja pa ne brrrrrrr :xx!: V medu se ni nič čutilo, dal sem pa trikrat v enem tednu.

Seminarsko sem naredil samo iz lenobe, ne pa iz čebelarstva :xx!: :xx!: Ko bo, dobiš. Diha pa ni treba glih zadrževat do takrat

Nč bat, jaz že vem, kako delujejo popusti glede na količino. Samo za mojih pet čebelc ne morem ravno kupit enga šleparja kozarcev. Če pa se bomo po vstopu v EU kdaj sami probali kaj zoorganizirati in in prihraniti kaj, me pa lahko obvestite. Sem zraven.

Ja, sej so tud prazni cd-ji na Tajvanu po par tolarjev za kos, če jih vzameš en kontejner, pa nekako ne hodimo glih tja kupovat. Samo čist za informacijo, koliko tisoč kozarcev pa gre na na en šlepar? Saj bi verjetno lahko poskusil oceniti, samo če ti to veš Bo mogoče še kdaj prav prišlo

Morda ima vema kaj primernega?

Nekaj dobrih razlogov ti je povedal že Danilo, sam bi dodal še enega. A si kdaj videl, kako delujejo lepljivi lovilci za muhe? Podoben učinek ima barva lahko na čebele, ki se lahko kar zalepijo nanjo, sploh oljne so lahko neprijetne. Zdajle, ko se bo malo ogrelo, kar veselo čopič v roke!