Marko Hrastelj

Ja, v dobrih starih cajtih sem kar sam poskrbel, da sem odhajal po vseh štirih z žurov. Tud kake degustacije so bile takšne, da za našo mizo ni nikoli nobenga vina ostajalo. Dolenc kot Dolenc pač. Škoda metat dobrga vinčka stran. Zdaj sem pa priden. Ob posebnih priložnostih spijem kak deci.

Sam se nisem kaj preveč vtikal v te debate okoli žura, ker grem zdaj v Avstrijo na študijsko izmenjavo (da se malo pohvalim), ampak če bom imel čas bi se pa prištulil zraven. Konec koncev je Gradec skor bližje Prekmurja kot Krško in če bo čas in me bodo Avstrijci pustili, bi pa prišel kako rečt. Sam če obljubite, da me ne boste silili pit alkohola Ampak resno!

Ni samo ajdov med tak z antioksidanti, tudi ostali so. Čisto "na učk" bi rekel, da vsak temnejši (gozdni medovi)med vsebuje antioksidante. Če želiš zvedeti o tem več, preberi knjigo dr. Petra Kapša z naslovom Med in zdravje, tam so te stvari bolj podrobno opisane. Glede cvetnega prahu - to so bolj ali manj beljakovine. Važni so razni encimi. Matični mleček je produkt predelave cvetnega prahu s strani čebel in mikrobov. Ti verjetno pričakuješ nek "zdrav(-ilni)" efekt od antioksidantov. Ali se odzadaj skriva še kakšno drugo vprašanje?

Če se prav spomnim, imam nekje v Ljubljani še vedno en članek o antioksidantih v ajdovem medu. To se raziskuje, seveda. Je pa mogoče bolj živilska smer.

Ker pa imaš očitno tudi dostop do inerneta, pa je tudi tu ogromno informacij. Oglej si npr. Danilovo stran http://www.cebelarstvo-bedek.com, od tam pa veselo brskanje naprej.

Tole jesensko resje raste ponavadi na bolj slabo založenih tleh, morda celo na bolj kislih. Pri nas ga imamo malo ob robu enega travnika in če vržeš malo mineralnega gnojila kam v njegovo bližino, je že konec. Boljša je facelija, ker cveti in verjetno tudi medi v jeseni dokler ne pade sneg. Pa še cvetnega prahu je vedno dovolj. Toplo priporočam. Glede setve na nepreorano površino. To je zelo zanimivo agronomsko vprašanje. Privč bi sigurno šlo, samo če kar poprek pomečeš najbrž ne bo ravno veliko zraslo. Če ima kdo v bližino sejalnico za direktno setev, potem bi rasla kot nora. Jaz sem facelijo sejal vedno na strnišče - plitvo oranje, povlekel, posejal in plitvo zamešal. To na koncu niti ni grozno pomembno, če ni preveč ptic okoli.

Danilo, veterinarji po besedah naše območne veterinarke kislin ne smejo priporočati, ker so dobili posebno okrožnico na to temo. Kisline niso registrirane za uporabo v čebelarstvu, zato jih oni ne smejo promovirati, verjetno pa bi vseeno lahko dali kakšne koristne nasvete o uporabi.

Danilo, men je letos uspelo bit brez kakršnegakoli roja samo s tistim Seražinovim rekom, da lačna čebela ne roji. Upam, da bo tudi drugo leto tako.

Danilo, meni je kar malo žal, da nisem prišel kaj pogledat v sredo, ko sem sicer bil v Ljubljani, a nisem imel časa. Upam, da si se imel dobro na morju. Mislil sem ti povedati, da sem zadovoljen z maticama, sta kar pridni. One s številko pet so ob dotoku približno 1,5 kg raztopine na dan celo zgradile dve satnici, si morš mislit. Moje niso ravno nagnjene k tolikšni gradnji, tako da so tvoje kar zanimiv dodatek.

Miro, meni je žal, da se nisva srecala kaj na Apimondiji, da bi udarila kako cebelarsko. Glede Peterleta pa moram malo pojasniti. Sam zelo cenim vse, kar on naredi za CZS in nas kot njene clane. Ima kar velik vpliv tudi v Evropi, lahko tudi nekoliko lobira in takšne v vodstvu CZS tudi rabimo. Ni mi pa všec, ko se zacne prevec "delati" cebelarja. Ce je kdo gledal Polnocni klub vceraj-dobro, da so bili ostali trije bolj čebelarsko podkovani kot on. Glede odnosa zveze: jaz sem tudi imel kar nekaj za povedati na to temo, ampak so me lepo utišali na skupini v stilu, pa se sam potrudi in se spravi v vodstvo, kar menda niti ni tako težko, če malo kje kaj premakneš. V bistvu imajo prav.

Ja Lojze je naš šef No sej na splošno je kar v redu, samo na trenutke pa kako tako ven vrže, da bi ga vsak čebelar nekam sunil...

Drago, pozdravljen na forumu! Poglej, če imate prui vas kakšno izpostavo firme Chemo, ki sicer prodaja barve in lake. Oni ti lahko dobavaijo OK v roku dveh dni. Drugače pa lahko iščeš še kakšno firmo tipa Sanolabor ali KEFO (Kemofarmacija). Če je v Brežicah, pol skor ni hudirja, da se pri vas ne bi kaj našlo-

Najprej povej, kako veliko gnezdo je to. Če gre za večjo zadevo, tolikšno, da ga lahko daš v kakšno vedro (in se s tem vedrom da dejansko priti zraven gnezda), potem si nekje dobi nekaj insekticida, raztopiš v par litrih vode v prej omenjenem vedru. Potem pa samo vzdigni vedro do gnezda, da se celo gnezdo namoči v raztopini. Potem samo še odrežeš gnezdo , da pade v vedro. Seveda je to priporočljivo delati v čebelarski obleki (čeprav je en moj sosed naredil tudi brez, pa ga niso opikali). Še nekaj dodatnih nasvetov: Ena bolj ziher stvari proti sršenom je ogenj, samo ga ni priporočljivo uporabljati v zaprtih prostorih. Zelo dober je tudi WD-40. Ta jim topi hitinast oklep (eksoskelet) in je zanje kot za nas HCl. Če si pa malo enga eksperimentatorja in norca v isti osebi, pa lahko poskušaš požgati gnezdo tako, da podžgeš kak lak za lase in si narediš metalec ognja. Samo to delaj na lastno odgovornost, da ne pol fotr metalec batin, mama pa metalka talerjev

Jaz sem slišal da uletita s sladoledom ali bi moral reči sladoljed

Zanimiv nasvet, Miro. Včasih si želim, da bi ga znal upoštevati. Ampak ko je situacija huda, takrat ... hm ... verjetno bi se moral kdaj malo zlagat, kakšno stvar požret. Samo pol glih prodam pol svojega sistema vrednot. Ko začnejo padat hujše besede, se jaz odzovem s svojim najmočnejšim orožjem. Preprosto govorim resnico. Iz lastnih izkušenj, to ženske zelo slabo prenesejo. Vedno vedo, kaj bi morali drugi naredit, ko jim pa malo po njihovih dilah pospraviš, je pa vse narobe. Ehh, moram nehat mislit na V...

Eh, če so prijazne, takrat bi naredil vse zanje. Samo, ko se pa spravijo neki zajebavat, takrat bi jih pa utopil v žlici vode. :!!:

Torej, napisati moram seminarsko nalogo, katere tema je gospodarski pomen čebelarstva v Sloveniji + morda v svetu. Potreboval bi pomoč pri dveh stvareh: -številke (letna proizvodnja čebelarskih pridelkov, okvirne cene ipd, izvoz, uvoz) -kako se imenuje dokument, s katerim smo si od EU dobili posebne pravice na področju čebelarstva (tule je aktualna predvsem zaščita kranjice) Nekaj podatkov sem dobil s FAOSTAT, nekaj z beekeeping.com, bi pa bil zelo vesel, če ima kdo kakšne sigurne podatke za Slovenijo za npr 10-20 let. Če bo padla potreba po še kakšnih podatkih, bom še dodal.

Za celo gnezdo? To bi verjetno šlo, ampak odvisno od vrste čmrljev. Eni se menda ne sprijaznejo radi s tem, da jim panj nastaviš nekoliko višje od tal. Jaz sem z enimi poskusil, pa jih čez ene par dni ni bilo več Verjetno nisem dobil matice. Pičil me pa še ni noben. Menda ni ravno hudo. Je pa bila hecna situacija enkrat, ko smo zlagali kvadre, pa je en sosed dobil čmrlja v hlače. Panika 100 na uro

Tole so moji (nekoliko nesistematični) zapiski s predavanja, ki ga je imel prof. dr. Jože Starc v Krupi dve ali tri leta nazaj. Možno je, da sem jaz kaj narobe razumel ali narobe pretipkal iz zapiskov. Poleg tega je potrebno upoštevati, da je predavatelj zapustil Slovenijo že zelo mlad in je večino svoje izobrazbe (entomologija) dobil na Švedskem. Strokovno ni deloval veliko v slovenščini, zato so možne tudi strokovne napake. Nekaterih stvari pa celo sam za sabo nisem znal prebrati. :xx!: ----------------------------------------- Za Švedsko velja tole 283 pripadnikov družine Apidae 1 Apis mellifera 22 vrst čmrljev ostalo solitarne Pri čmrljih prezimuje le matica. Te se ponavadi spomladi zbujajo ob določenem datumu (za Švedsko je to 13.4., pri nas verjetno prej). Za privabljanje čmrljev se uporablja stara mišja gnezda ali med od čmrljev. Čmrlji so lahko zelo različno veliki, kar je precej odvisno od hrane. Novo generacijo lahko slabo vreme povsem zaustavi (tudi umrejo). Čmrlja družinica se spomladi hitro razvije do števila 25-30 posameznikov. Razmerje med ličinkami in imagi (odraslimi osebki) je lahko tudi 3:1. Kmalu lahko opazimo tudi trote. Te spoznamo zaradi njihove lepote in po rumenih dlakah na bradi. Troti iz ene družine letajo skupaj na vsakodnevne paritvene izlete. Ta pojav imenujemo »tramvajska vožnja«.Letajo navadno od 9 – 12 ure, preletijo pa tudi po 40 km na dan. Troti na rastlinah med izleti puščajo feromone, da selažje najdejo z matico. Življenjska doba trotov je nekje 5 – 6 tednov. Matice se zredijo kasneje poleti, se najedo in zredijo, ker čez zimo shujšajo. Pogost pojav je parjenje v istem gnezdu, s čimer se regulira populacija. Zaradi inbridinga (angl. inbreeding pomeni parjenje v sorodstvu) prihaja do depresije (depresija v naravoslovnem smislu besede pomeni slabljenje življenjske moči, deformacije telesnih oblik zaradi premajhnega genskega bazena – gene pool – majhno število genov). Majhna populacija je pogosto izpostavljena tašnim težavam, podobno velja npr tudi za našo avtohtono pasmo prašičev – krškopoljski prašič. Med čmrlji vlada velika tekmovalnost, saj lahko ena sama matica prevzame gnezdo drugi, sposobna je prevzeti celo ptičje gnezdo! Tudi to je na izmed lastnosti, zaradi katerih bodo verjetno v prihodnosti čmrlji evolucijsko uspešnejši od medonosnih čebel. Če v jeseni ujameš matico, je verjetno bolna. Zdravo matico se da ujeti pozno poleti, na mestu, kjer prezimuje. Paraziti Phomia scalaris Muha, ki živi na odpadkih. Vlažni hrošč (A… nigricarius) Psimitus bohemicus Matice drugih vrst čmrljev, ki pridejo v panj, umorijo matico in podjarmijo delavke. Ta pojav imenujemo socialni parazitizem. Uši: Acarapis wudi in S… Nematode Čmrlje ubijejo spomladi. Spharilomba bombi Varoa jacobsoni 1 ali 2 v gnezdu poleti Bacili hude gnilobe. Vzrok temu pojavu je ropaanje čmrljih delavk po čebeljih panjih. Nosema bombi Napada image in ličinke (vidimo bele pikice ob strani ličink). Nosema napada epitel črevesja, zato ta ne sprejema hrane. Nosemi čebel in čmrljev lahko parazitirata na drugi vrsti (čebelaj na čmrljih in obratno). Nosema bombestris Nosema na sviloprejkah. Čebele in čmrlji imajo neko mejo velikosti organizmov panju, ki jih tolerirajo, ta velikost je nekje okoli 5mm. To pojasni tudi dejstvo, da čebele v panjih navadno ne preganjajo mravelj. Slovenske vrste čmrljev in njih primernost za gojenje Bombus humilis Ker delajo gnezda na površju, lažje prenašajo to, da so nekoliko dvignjeni od tal, kjer je manj vlage. Zemeljski čmrlji namreč potrebujejo več vlage v gnezdu. Med enajsto in petnajsto uro panj ne sme biti izpostavljen soncu! Temperatura je zelo pomemben faktor. Če je v panju toplejše, so čmrlji bolj svetle barve. Spremembe barve pri čmrljih so opazili tudi po Černobilu. Naši (tukaj verjetno mišljeno evropski) čmrlji so bolj agresivni od japonskih. Slednji menda skoraj ne pikajo. Obstaja statistično značilna korelacija med številom osebkov v družini in agresivnostjo te družine. Bombus terrestris Spoznamo jih po dveh rumenih črtah, s tem, da je druga črta na zadku. Uporabni za opraševanje. Okvirna temperatura 29 st. Celzija, 50-60% relativne vlage. Potrebno jih je hraniti trikrat tedensko s 30 % raztopino (verjetno sladkorja, podatek manjka v zapiskih) Ko ima matica 2-3 delavke, lahko gnezdo preselimo v panj dimenzij 30x21x17 cm. Panj ima dve sobi. Sprednja (pri žrelu) se uporablja za hranjenje, zadnja pa za zalego. 40 delavk – norma za steklenjak s 1000 kvadratnimi metri. Družina v steklenjaku zdrži približno 3-4 tedne. Paziti je potrebno, kakšno steklo je uporabljeno za rastlinjak. Steklo mora prepuščati tudi UV spekter, sicer se čmrlji ne morejo orientirati. Parjenje matic. Kot smo že omenili, se matice lahko parijo tudi v zaprtih prostorih. Na tem mestu je dr. Starc pokazal film, kako se parijo matice. Matico je dal v nekakšen valj narejen iz vrteksa (perforirana folija, ki se jo uporablja za prekrivanje vrtnin npr zgodnjega krompirja; iz istega materiala si lahko narediš lovilno mrežo). Notri je že prej dal trote različnih starosti, vsekakor pa morajo biti zraven tudi taki, ki so se že parili, da pokažejo mladincem, kako se stvari streže (tole ni šala). Valj mora biti osvetljen s svetlobo z več virov (tu je morda mišljena difuzna svetloba). Matice se lahko parijo od starosti 8-9 dni dalje, vendar je bolje, če so stare od 14-21 dni. Trote je potrebno dobro hraniti. Če v panj dodajamo pelod, ga moramo streti pred uporabo (da čmrlji mislijo, da je nov). Na dno panja se da mrežo iz nerjavečega jekla ali papir. Mreža je boljša, ker odpadki padejo skoznjo. Dvomatični sistemi Tako pridemo hitreje do zalege. V panj dodamo 2 matici, ko ena začne zalegati, ubije drugo. Hranjenje Če krmiš, dodajaj hrano v posodo z majhnim vhodom ~ 20mm, morda bodo čmrlji še sami zmanjšali odprtino, da zmanjšajo izhlapevanje. Čmrlji so bolj delavni dopoldne, popoldne potrebujejo že več počitka pred naslednjim letom. Čmrlj piči in ugrizne (pljune mravljično kislino). Njegov rilček je dolg tudi do 13 mm. Trote spoznaš po bradi in dolgih antenah (tipalke). Matica se pari le z enim trotom. Zanimivo je, da je medvrstno križanje pri nekaterih vrstah mehansko nemogoče, medtem ko z umetnim osemenjevanjem poteče povsem brez težav (definicija biološke vrste). Akacijin med za hrano. Orodje: mikroskop, škarje, mreža za lovljenje, povečevalno steklo, ki se namesti na glavo, škatlo (npr. od čevljev - za panj), eno drugo škatlo, v katero spravljaš stare matice, ko umrejo (tole je opcijsko, zna pa priti prav za kasnejša preučevanja) Karton – luknjice na vrhu in ob strani (škatla za čevlje). Luknjice so potrebne za zračenje. Bombaž Uloviš matico daš v hladilnik za 1 – 2 uri, pod 8 st. Celzija. Najboljša varianta je dati dve matici v en karton. Narediš sodčke s 30 % raztopino sladkorja Pelod lahko vzameš iz čebeljega panja, a ga moraš obvezno zdrobiti. Med panji ga vsakodnevno menjamo, da mislijo, da je vedno nov. Čmrlji (matice) so zelo občutljivi na vibracije, zato je potrebno z njimi ravnati previdno. Dokler ne zalega, ne spustimo ven! Do takrat jo imamo zaprto v stanovanju + nič svetlobe. Posodico in satje daš na mrežo (zaradi iztrebkov) Dodamo čebelo tik pred izvalitvijo (za stimulacijo). Ena od treh matic je skoraj sigurno bolna. Vedno je potrebno dodajati svežo hrano. Panj damo ven šele, ko se izvali prva delavka. V zaprtem prostoru je matica lahko celo do dve leti. Ko daš ven, ne hraniš več, razen, če je več kot en teden slabo vreme. Paziti je potrebno na voščenega molja – veščo. Ko ima družina 40 članov, jo delimo. Če pustimo, da število naraste na 200-300, dobimo nove matice, ki jih je potrebno pariti. Za prezimovanje: v škatlo daš vlažen mah, potem spustiš noter matice in ohladiš škatlo na 2 stopinji Celzija, potem počasi vzdigneš na 5 stopinj Celzija. Možno je tudi prezimovanje v opeki z luknjami. Zamašiš s pluto, opeko namočiš v vodo, nato opeko izpostaviš, da matice zlezejo noter. Pred prezimovanjem se morajo matice dobro najesti! Čmrlji strup ni tako hud kot čebelji. Vzrok zato so krajše beljakovine, ki ga sestavljajo. Tudi psihološko delujejo bolj pomirjujoče na ljudi, ki delajo v rastlinjakih. Panje lahko bolj prestavljaš kot pri čebelah; samo prestavljanje izvedemo zvečer ali ob slabem vremenu.

Spomladi so čebelice pridno oprašile cvetove breskev. Ti cvetovi so se razvili v okusne breskve. Breskve so pridelane po načelih integrirane pridelave (SIPS). Cena 150 SIT/kg. Lokacija: okolica Krškega Kontaktni telefon: 07 49 27 964 ali 031 303 337 (Marko) Ostale informacije po telefonu.

Saj če ne opravlja vsaka čebela svoje naloge, tako že srednjeročno nimajo kaj piskat. Tako kot praviš, Danilo, čebelja družina=!superorganizem. Vsak član je zgolj "organ" znotraj tega telesa. En malo bolj potreben drug morda malo manj, ampak šele vsi skupaj res dobro funkcionirajo kot celota.

Za Bombus terrestris je res optimalna velikost družine 300 članov. Kolikor sem imel možnost videti v rastlinjakih med terenskimi vajami, so čmrlje družine bile v kartonskih škatlah velikosti okvirno 20x30x30 cm. Mislim, da imam v zapiskih nekje zapisane točne mere, a sem trenutno v Ljubljani in ne morem pogledati. Bom dodal zvečer, ko pridem domov. Matice je vsekakor lažje iskati spomladi. Tisti, ki ve več o čmrljih, bi jih verejtno našel tudi poleti v gnezdu, morda še v celicah. Sam tega ne bi znal. Enkrat sem s kosilnico zadel v gnezdo in sem kasneje poskusil poiskati matico, pa ni šlo. Delavk veliko, tudi enega trota sem našel, matice pa nikjer

Ja mrtve koprive imajo zelo radi. Jaz jih ponavadi tam lovim. Kar se tiče hlajenja, sem pogledal v zapiske s predavanj dr. Starca. On pravi, da je matico potrebno ohladiti v škatli, v kateri je vlažen mah, na 2 st. Celzija, potem pa temperaturo divgneš na 5 st. Celzija. Samo to menda velja za prezimovanje. Če jo uloviš spomladi, pa jo moraš dati v hladilnik za eno do dve uri, pri tem pa mora biti temperatura nižja od 8 st. Celzija. Če dodam lastne izkušnje. Jaz sem jo hotel podhladiti v zamrzovalni skrinji. 15 minut ni zadostovalo, 30 pa je bilo preveč. [na tem mestu sam sebe mahnem z nečim trdim po glavi] Ko uloviš matico, jo moraš dati s panjičkom vred v temen in nekoliko hladnejši prostor. Lahko ji daš tudi eno čebeljo celico, iz katere se bo v kratkem času (~1 dan) izlegla čebela. To čebelo si črmlja matica potem podredi in ta čebela ji pomaga. Matice ne smeš spustiti ven ali na svetlobo, dokler ne začne zalegati.. Zaprta pa je menda lahko celo do dve leti. Če bo kdo želel gojiti čmrlje, se mora zavedati, da imajo precej bolezni. Menda je celo vsaka tretja matica bolna - ti poddatki veljajo za raziskave na Švedskem. Poleg precej čebeljih imajo še svoje variante bolezni. Kaj potrebujemo? Akacijin med za hrano. Orodje: mikroskop, škarje, mreža za lovljenje, povečevalno steklo, ki se namesti na glavo, škatlo (npr. od čevljev - za panj), eno drugo škatlo, v katero spravljaš stare matice, ko umrejo (tole je opcijsko, zna pa pridet prav za kasnejša preučevanja) Zelo prav pride tudi staro čmrljevo satje, zato če najdemo kakšno gnezdo, ga spravimo. Matice, ki letajo pozno poleti, so ponavadi bolne! Paziti je potrebno še na nekaj. Število članov družinice in njena agresivnost sta močno korelirani (povezani) lastnosti, zato je potrebno družine razdeliti, ko pridejo nekje do 40 članov. (Tukaj moram dodati, da je verjetno to število za različne vrste čmrljev drugačno). Za opraševanje je menda primerna vrsta Bombus terrestris. Zdej pa hitro na google.

Ponavadi se lovijo matice spomladi, ko začnejo letati. To so tiste bolj debele. Delavke so kar občutno manjše, ampak še vedno večje od čebel. Pri nas spomladi opazim nekako dve vrsti, sivčke (ti delujejo bolj neumni in jih je lažje loviti ) in črnčke. Teh mi še ni uspelo uloviti. Ko ujameš žverco, daš na hladno, da se umiri, potem pa moraš imeti pripravljeno kakšno škatlo od čevljev ali nekaj podobnega, notri pa mah in staro čmrljevo satje (to menda zagotovi, da ti ne spizdi). Dodati ji je treba še nekaj izkopanca, morda nekaj medu, da ima za začetek. Potem pa škatlo nekam na toplo, npr pod posteljo, dokler zunaj niso primerne razmere. To je kratek povzetek šnelkursa za nestrpneže.

Ne, jaz imam s trotovci grozno slabe izkušnje. Včasih je bilo satje že neuporabno, ko sem opazil, da je družina trotovske (vešča uničila recimo v roku 14 dni ali kaj podobnega). Fej in Fuj :\: Dr. Poklukar je pa precej časa kar zaposlen, zato ga kontaktiram samo takrat, ko je res potrebno.