Marko Hrastelj

Oplajajo seveda troti, tako pri čebelah kot pri čmrljih. Delavke navadno niso nikjer neplodne, vendar jim za leženje jajčec manjka ustrezna prehrana, da se razvijejo njihovi jajčniki. Seveda pa delavke (govorim za čebele) ne morejo zalegati oplojenih jajčec, ker niso bile na prahi in tudi ne poznam primera za carnico, da bi se trotovska delavka oplodila. Verjemi mi, da čebelam normalna panjska opravila povsem zadostujejo in treba, da bi delale še kaj več. Če pa nimajo kaj za delat (brezpašna doba) v panju, potem delajo pač tisto, kar delajo vse ženske, če imajo preveč časa - probleme.

No ja, res je, da so včasih vedeli marsikaj, ampak preveč med vrsticami brati pa tudi ne kaže. Se lahko znajdeš v kaki oblazinjeni sobici, ki se odpira samo od zunaj Saj se samo hecam, da ne bo kake zamere

Poslanstvo čmrljev? Vsako živo bitje ima po mojem mnenju zaradi samoreplikativne narave DNK željo po širjenju svojih genov. Torej bi bilo primarno poslanstvo čmrljev preživeti in nadaljevati rod. So pa čmrlji pomembni tudi kot opraševalci rastlin. Njihova anatomija (dolg rilček) jim omogoča opraševanje nekaterih rastlin, ki jih čebele ne morejo. Uporabni so menda pri nekaterih deteljah in rastlinah, ki rastejo tam, kjer čebel originalno ni, npr nekih brusnic na severu Švedske Evolucijsko so bolj dovršeni kot čebele. Če bi prišlo do kakšne večje katastrofe, imajo čmrlji večje možnosti za preživetje od čebel in so zopet po mojem mnenju nekak varnostni mehanizem narave, če bi iz nekega razloga čebele odmrle. Te prednosti so manjše družine (kolonije ali zadruge), ki jih člani družine najdejo tudi ob morebitnem premiku na krajše razdalje, prezimi matica sama, matica se lahko oplodi tudi "znotraj panja" (to je sicer dvorezen meč), matica lahko preživi tudi kakšno leto zaprta brez izleta, ...

V okviru Čebelarske zveze Slovenije deluje tudi sekcija za vzrejo čmrljev. Poleg tega imamo Slovenci na tem področju vrhunskega strokovnjaka, dr. Jožeta Starca, ki deluje na Univerzi v Uppsali na Švedskem. Iz sekcije je najbolj poznan dr. Janez Grad. Bil sem na enem izmed njegovih predavanj, kjer je podal tudi nekak "šnelkurs" za vzrejo čmrljev. Če želiš, lahko izbrskam zapiske iz tega predavanja in jih objavim. Sicer bi moral tudi google izpljuniti kaj pametnega, če vanj vpišeš bumble bee breeding/rearing. Čmrlji so sicer ena izmed želja za prihodnost pri meni, ker mi letos spomladi ni uspelo ujeti in obdržati nobene matice. Ena mi je pobegnila, eno sem poskušal podhladiti v hladilniku, pa ni uspelo, ... Spomladi pri nas matic leta kar precej okoli. Jaz sem eno ujel celo pri poskusu infiltracije v čebeleji panj. Samo so ji čebele pokazale, kdo je glavni.

Zato, ker se olje z dlani prenaša na sat in čebele tja (na okvir) nekaj časa nočejo. Ta čas bi znal biti tudi nekaj dni. Če pa še malo šlataš po satu, potem si pa zamisli. Zato bi priporočil, da si olje naneseš s čopičem na zgornji del roke.

Danilo, nisem povsem prepričan, zakaj se to olje sicer uporablja. Je pa tako, da se čebele kar izogibajo vonju po klinčkih. To kaže poskusiti. Pazi pa, da se ne namažeš preveč po dlaneh, dobro je celo, da te namaže kdo drug ali pa sam s čopičem. Čebele ta vonj moti tudi toliko, da če primeš satni okvir z dišečimi rokami, se čebele izogibajo tistega mesta še nekaj časa x!x x!x Ta ukrep je bolj za tiste res žleht družine, jaz imam zdaj kar srečo in mi kombinezon + klobuk kar zadostujeta. Letos 10 družin in 4 piki, od tega žal 3 v eni sami družini. Če bi matico našel, bi jo takoj pospravil, samo gre za moj edini preostali AŽ in mi nekako ne uspe izvohati, kam se hinavka skrije. Glede eteričnega olja nageljnovih žbic je pa tako, da je bila to vsaj v našem koncu ena najbolj varovanih čebelarskih skrivnosti. Jaz sam na te stvari ne dam prav dosti, saj bomo imeli vsi koristi, če poznamo kak trik več.

Ja, piki so hudir. Ko je pred leti zbolel moj stric, ki me je uvedel v čebelarstvo, sem pomagal točiti iz njegovih družin. Ker je bil prostor zelo majhen, sem se precej spotil in so posledično čebele zelo pikale. Pomagalo je šele eterično olje nageljnovih žbic (klinčkov). Pol je bil pa mir. To stvar se da dobit v lekarnah. Čebele odganja bolj kot kis, pa še ti potem širiš nekoliko prijetnejše vonjave okoli sebe

Že dolgo nazaj, ko je stric še dajal življenjske nauke sestrični-pa mogoče ni ravno njegova misel, je pa vzgojna: Če bilo vseeno, bi bil kravji drek putr (se opravičujem za grde besede)

Nesrečno zaljubljen si lahko takrat, ko ti ljubljena oseba ne vrača čustev.

Saj zato bi pa morali gledati, da se ne seka preveč sadnih dreves, sploh ne raznih starih sort hrušk, ki jih ni več veliko naokoli. Naprava nasada do ene kolikor toliko dostojne rodnosti pa traja dve leti minimalno, nekako je tretja rastna doba tista, v kateri lahko pričakuješ že omembe vreden pridelek, samo moraš vedeti kaj počneš (foliarna prehrana, ukrepi proti suši). Sam vidim največjo težavo v tem, da bi bilo zelo težko dobiti večjo količino sadik primerne kakovosti in primerne sorte, če bi mi npr izkrčili par hektarjev. Tudi če bi zamenjal sadno vrsto iz npr hrušk v češnje

Tale ožig je pa res priljubljena tema. Torej, ni variante, da bi te bakterije uspevale v medu, ker je med za bakterije neprimerno okolje, tudi cel panj ni dobro okolje za Erwinio amyloworo, saj če se čebele za dva dni zapre v panj, potem ni več okužbe sposobnih bakterij v panju. Čebele jih lahko kasneje spet poberejo kje v okolju. Zato bi bilo po mojem mnenju dobro, če bi država ponudila ljudem recimo neko simbolično odkodnino za odstranitev vseh okrasnih rastlin, ki so potencialni gostitelji ožiga, potem pa bi se po potrebi samo še v nasadih malo odrezalo ali podrlo par dreves, če bi že prišlo do izbruha. Dokler pa bomo šli s taktiko najprej posekati en hektar, pa drugo leto še enga itd ne bomo prišli nikamor. Potrebno je iti iz okolice proti nasadom, ne pa iz nasadov proti okolici, sadjarji bodo že poskrbeli, da se pri njih okužba odstrani, saj gre za njihov kruh. Težava bo dosti večja, če bo kdo na vrtu "šparal tisti lep grmiček"

satar ozanačuje število satov v eni etaži panja, npr 10-satar ima 10 satov v plodišču in 10 satov v medišču

Joj Danilo, moral vedet Sem se nasmejal, ko sem tole prebral. Poglej, jaz sem prepričan, da se lahko vsi veliko naučimo eden od drugega, ne glede na to, kaj smo. Samo uporabe begalnice v AŽ res nisem zaledil še dozdaj. Pri številkah, ki si jih omenil, to niti ničudno, saj je LR panjev v Sloveniji par tisoč, pa je v učbeniku za krožkarje po besedah ene izmed mentoric komaj omenjen. Sem ti pa hvaležen, da si popravil mojo napako

Danilo, priznam da nisem vedel za AŽ panje z begalnico. Prosim, če lahko opišeš, kako zgledajo ti panji. Zanima me, če je to res dobra rešitev, zakaj tega ne uporablja več ljudi? Po mojem mnenju si z begalnico v klasičnem AŽ panju ne pomagaš preveč, sicer bi jo že vsi uporabljali (na panj prihraniš približno 5-10 minut, množi s 100 in boš videl, koliko časa ostane). Brez zamere, Danilo, ampak obstaja razlika med razviti/izumiti nekaj in razviti nekaj, kar bo splošno uporabno. Jaz sem tudi razvil sistem za (pol)avtomatsko hranjenje v AŽ panju, pa je uporaben približno toliko kot čevlji iz svinca na Jupitru

Z LR panji je takole- ni nujno, da bodo donosi večji kot so v AŽ panju. Jaz sem ene dve leti imel precejšnje težave. Po pravici povedano, če ne bodo družine primerno razvite, bo mogoče samo eno točenje na leto Meni je z AŽ panji uspelo priti na 20-25 kg na leto, potem sem preizkušal eno (žal ne povsem popolno )zaklado, pa jo zaradi mojih napak in ne najboljših navodil g. Debelaka v SČ nisem obvladal. Po pravici povedano, če ne bodo družine primerno razvite, bo mogoče samo eno točenje na leto. Tudi to se mi je že naredilo. Sam ne dam preveč na krmljenje, sploh ne s pogačami, ker sem len in se mi jih ne da delat, tistemu, kar prodajajo pa ne zaupam. Zato, ker sem len, mi je LR tudi tako všeč. Če se hoče kdo v AŽ čebelarstvu res izkazati, naj razvije begalnico za AŽ, pa bo car. Letos, ko sem končno iz glave spravil nekaj ostankov AŽ miselnosti, mi gre zelo dobro. Točil sem dvakrat od najboljših družin(2xpribližno 12 kg na panj) in enkrat od slabših. Tudi še iz preostalega AŽ panja sem točil enkrat (približno 15kg). Najboljša paša pri nas-kostanj -pa šele pride. Torej za LR potrebujete res dobre družine (selekcija matic-čez nekaj časa bom povedal, kako se obnesejo Danilove). Neko pretirano prestavljanje naklad z zalego po mojem nima smisla, kvečjemu se ti naredi, da kje ostane kakšna zalega med medom in potem čebele tudi s pomočjo begalnice nočejo stran. Še v času, ko sem imel AŽ panje sem videl, da so bile družine, za katere mi je zmanjkalo časa za prestavljanje zalege tudi zelo dobro razvite. Primerjava LR:AŽ je v bistvu nekako kot bi primerjal avtomobile-kar ti pač ustreza. Če si zadovoljen z Marutijem, ti dobro služi, kaj ti manjka? Nič. Če pa imaš Mercedesa in se ne bi hotel/mogel peljati v Marutiju, bodi pri Mercedesu in ga vozi kot Mercedesa. Če pa imaš Marutija, ga vozi kot Marutija. Tako sta voznika obeh avtomobilov zadovoljna. Kateri panj je/bo za vas Mercedes in kateri Maruti, pa je povsem vaša odločitev in vas ne bom silil z nobenim panjem, moje izkušnje z vsemi možnimi "škatlami" pa so vam na voljo

In? A je naredila ?

Čisto geometrijsko gledano je na eni tretjini višine menda ena posebna točka, kjer so razmere zelo ugodne za shranjevanje in razne druge stvari. Npr en Čeh je celo patentiral piramido, ki služi kot ostrilo za britvice. Skrhano britvico položiš na za to pripravjeno mesto, ki je na točki, ki sem jo navedel prej in čez par dni je spet nabrušena. Zadeva dejansko preverjeno deluje

Še glede tistega gradbišča in kako je s travniki. Sam sem kupil eno teličko (nagajiva Šekica) povsem zraven gradbišča (na relaciji Trojane - Blagovica, kakšnih 5km od Trojan). Na tisti kmetiji so praktično vso odškodnino, ki so jo dobili zaradi avtoceste vložili v mehanizacijo za spravilo trave (gorski traktor impulz, oprema za hitro sušenje itd) Na sploh sem imel občutek, da so ljudje tam kar pridni in kar kosijo, pa čeprav so tam tudi precejšnje strmine. Miro, predno se dogovorite za najem, malce povprašajte naokoli, če imajo ljudje tam veliko krav molznic. Pritrdilen odgovor je ponavadi znamenje, da s travno pašo ni bogve kaj, saj se travo navadno silira, zato pa moraš pokositi že takrat, ko gredo trave v lat, torej ni šans, da bi kaj cvetelo na travnikih. Naj vam tole velja kjerkoli, ne samo tam, kjer sedaj iščete. Vsekakor pa je paše bolje iskati v gozdu kot na kmetijskih površinah. V okolici Ljubljane je morda dobra lokacija kje na relaciji Laze, Jevnica, Kresnice. Ob Savi je nekaj akacije, spomladi tudi vrbe, zelo lepa pasišča so to za kostanj, v jeseni pa lahko računate na zlato rozgo ob Savi in pritokih. Velja razmisliti

Iz ene knjige se prepisal tole tabelo. Pridelek je v kg/ha. Upam, da bo komu kaj koristilo. -------------------------------------------- |Rastlina |pričakovan pridelek -------------------------------------------- | Facelija | 183-1130 -------------------------------------------- | Lucerna | 250 -------------------------------------------- | Lipa | 125-500 -------------------------------------------- | Bela medena detelja | do 400 -------------------------------------------- | Zlata rozga | 56-294 -------------------------------------------- | Sirska svilnica | 187-576 -------------------------------------------- | Navadni gadovec | 182-429 -------------------------------------------- | Črna detelja | 880 -------------------------------------------- | Regrat | 5-72 --------------------------------------------

Zadnjič se obljubil en izračun, pa ga nisem mogel objaviti, ker mi je strela skurila modem :\: Sedaj pa le: Recimo, da je a podstojišče za osem panjev. Teh podstojišč imamo 6, torej skupno stojišče za 48 panjev. B je razdalja med med podstojišči, omogoča nam prehod med podstojišči (včasih zna priti prav). C je razmik med podstojišči. To je minimalna razdalja. Pri meni se na takšni razdalji čebele niso ropale, samo paziti je treba pri hranjenju, da se raztopine ne poliva. Pomembno je še nekaj. Varovalna razdalja. Koliko je nevarno, da vas čebele opikajo, če greste nekaj metrov stran od čebelnjaka, presodite sami in na podlagi tega določite varovalni pas. Za panji verjetno zadošča kakšne 3 metre, pred njimi pa verjetno več. Ko sem bil še majhen, sem hodil okoli sosedovega čebelnjaka po poti, ki je bila oddaljena kakih 10 metrov od čebelnjaka, pa sem še vedno kakšno pokasiral. Ob straneh bi morda zadoščalo 3 metre na vsako stran. Torej kvadratura: -po širini 3m + 4m + 1m + 4m + 3m = 15m -po višini 10m + 0,6 m + 4m + 0,6m + 4m + 0,6m + 3m = 19,6m ŠxV= 294 m2 Račun ima noter vkalkuliranih nekaj rezerv za vsak slučaj.

Predno sem se podal v naravoslovje, sem tudi sam malo eksperimentiral s piramidami. A veste, da ostane voda povsem dobra tudi več mesecev, če jo imaš v piramidi? V kozarcu zraven piramide je pa že po enem dobrem tednu začela dišati :xx!:

Zelo dober izkoristek prostora. Zmiasli si, da bi bile celice okrogle, koliko bi bilo še neizkoriščenega prostora. Ekonomija na nivoju evolucije

Se opravičujem, ker traja, da odgovorim. Nisem doma in nimam vedno dostopa do interneta. Sam imam samo 2/3 naklade. Če ste bili morda v Celju, je dr. Liebig jasno povedal, da je bolje, če so satniki v medišču in plodišču enaki. Sam sem star 25 let, pa mi je vseeno lažje dealati z manjšimi nakladami. Težke so predvsem mediščne, skupaj lahko tudi 20 kil in več, zato uporabljam tudi samo osem satov v medišču, da ni v eni nakladi kaj dosti več kot 15 kil medu. O panjih. Prve sem kupil pri Ploštajnerju v Šempetru, izdelava zelo kvalitetna, vendar pa je zadnje čase nekoliko predrag. Trenutno sem zelo zadovoljen z nakladami, ki se jih dobi pri Debevcu. Morda bi kazalo kupiti kakšno naklado v razsutem stanju (še za sestaviti) in jo pokazati kakemu mizarju, za koliko bi on to naredil. Naklade so so pametno načrtovane, jih načeloma ne zvija (zveži). Satni okvirji so druga pesem. Debevčevi so odspodaj ravni, jaz bi raje imel posnete ob strani (kot Manley-evi) Debevc: ------- | | Moje želje: ---- / \ Vzroke zakaj bom pojasnil kasneje. Zvečer bom objavil še eno postavitev panjev in izračun potrebne površine (Prejšnjič sem pozabil omeniti še varovalni pas, ker čebele tudi pikajo )

Sam sem imel čebelnjak za 12 AŽ (6panjev v dveh vrstah) panjev, sedaj gre tam 5 LR panjev. Imam še štirimetrski podstavek, na katerega bi šlo kakih osem panjev (širina podnice je okoli 41 cm + prostor vmes) Tole je vse skupaj na 30 kvadratnih metrih, šlo bi z boljšo organizacijo še več. Prostor po moje ni problem, če ste malo ven iz mesta. Lastnik bi bil lahko š evesel, da mu sploh kdo pokosi travo. Kar se tiče prestavljanja pa takole: sam sem uporabil tak način: na vrh AŽ sata sem z zico privezal takšno palico kot je zgornji del LR okvirja in sem imel plodišče rešeno. Imam 2/3 panje in je šlo v 2 nakladi + spodaj imajo še prostor za trotovino. Zelo dobro je, da se čimprej znebiš AŽ satja, ker so z njim sami problemi. Sam bi rekel takole (tehnika je še v preizkušnji): ko potočiš zadnji med, daj satovje nazaj, da da očistijo. Potem ujemi matico, jo daš na LR okvirje in ji z matično rešetko preprečiš dostop do AŽ satja. To bom jaz naredil letos po kostanju, ker mi je še vedno ostalo precej AŽ -jev od lani, pa ni bilo satja, da bi jih prestavil. Upam, da se mi bo letos izteklo. Če so še kakšna vprašanja, kar na plan z njimi in veliko sreče z nakladnimi panji.