Marko Hrastelj

Sam izraz killer bees se je močno razpasel po enem filmu, katerega naslova se ne spomnim, sem ga pa gledal. Neko znanstvenico napadejo čebele, ki so jih vzgajali na raziskovalni postaji... Nič kaj posebnega Seveda se je potem našlo ogromno ljudi s fobijami (proti čebelam), po nekaterih zveznih državah so čebelarjenje hoteli tudi prepovedati, ljudje bi raje imeli za soseda črnca ali nacista kot čebelarja ipd V glavnem izrazita negativna propaganda. :\: Jaz dam dosti na številke in brez ene statistike, koliko ljudi so dejansko ubile te čebele, ne verjamem preveč govoricam. Ljudje, ki so umrli zaradi enega pika tu ne štejejo. Kolikor se meni zdi, pa so tako agresivne verjetno kje v bližini panja, ne pa da bi ravno v rojih iskale ljudi in jih poskušale ubiti :xx!: >nataly:Če hočeš dobiti večji donos medu, so cena za to agresivnejše čebele. To ni nujno res, je pa možno. Ljudje pravijo, da je najboljši razvoj tak, kot je v naravi. Vendar pa je v naravi le ena od 1000 sprememb (le te se dogajajo vedno!) uspešnih. Jaz gledam na človeške posege v križanje kot na naravni način, ki naj bi izboljšal lastnosti organizmov. Po domače, narava je naredila človeka, da bi bila evolucija hitrejša in učinkovitejša. Ni ga pa naredila nezmotljivega. ------------------------------------ PS: To je samo moje mnenje, ni napad na nikogar, in spoštujem tudi različna mnenja ostalih. To je glede na predstavitev mojega mnenja na skupini potreben dodatek tega posta.

Samo veš kaj je hudir? Jza sem na 400 m nadmorske, pa je že konec z akacijo, da bi pa kje dosti nad 700m mel nevem kako akacijo, pa dvomim. Zojko saj mogoče ti pa nosijo akacijo iz kakšnih nižjih predelov.

zojko, kolk si pa star, da me boš vikal Mal heca. Sem šel gledat na skupino, od kod si. Ilirska Bistrica. Recimo divji kostanj, javor (ta je sicer precej gost), oljna ogrščica, ki pa je menda tam ravno ni veliko, mogoče kakšna detelja. Morda tudi kakšno sadno drevje. Lahko dobim natančnješo lokacijo, da ne bom preveč ugibal? Resno, od kod si to, da akacija še ne cveti?

zojko, kr pr seb poglej. Ko ti klofaš po netu, tud nimaš joysticka v uporabi

Danilo, tisti moj prispevek je iz splošne entomologije. Čisto natančno ne poznam tvorbe jajčnih celic pri čebelah, tudi to kar ti praviš, je možno. Sam sicer rekombinacije ne bi izključil, ampak če so ti za ziher povedali, pol bo že držalo. Na splošno gre takole: Babica da en komplet kromosomov (a), dedek komplet kromosomov (. Hčerka je genetsko gledano [ab]. Do tle ni problema. Ti praviš, da je trotovo jajčece, ko se zaleže (a), potem pa pride do podvojitve in je trot [aa], torej daje naprej seme (a). A je to tako? Rekombinacija bi bila, če on ne bi dajal naprej semena (a) ampak še nekaj b-ja zraven

Medičino (nektar) izločajo nektarne žleze. To ni rastlinski organ kot so cvetovi ali listi, ampak tkivo (večje število za to namenjenih celic). Poimenovanje žlez se pri različnih avtorjih razlikuje med sabo, vendar pa je ločiti dva tipa žlez: -prve so povezane cvetenjem rastlin (recimo cvetne) -ostale (lahko bi jim rekli izvencvetne, neposredno iz angleščine-extrafloral). Prve imajo več funkcij, namreč poleg privabljanja opraševalcev z medičino je slednja lahko tudi podlaga (medij) za rast peloda. Druge po moji oceni v našem okolju niso pomembnejši vir medičine, ki bi jo izkoriščale čebele. Mislim, da je "modelna" rastlina za to drugo skupino bombaž. Zakaj sem omenil razliko med izločanjem medičine in dejanskimi donosi medu? Nekatere hipoteze so govorile, da naj bi na preferenco čebel do neke medičine vplivalo razmerje med fruktozo, glukozo in saharozo. Poskusi so bili delani z raztopinami različnih koncentracij teh sladkorjev. Ta trditev je veljala nekaj časa, a je bila ovržena, saj so ugotovili, da je v naravi vedenje čebel povsem oportunistično. Po domoče, v sili hudič muhe žre. Popravljene hipoteze, recimo, da bi kdo ugotovil kakšno drugo, morda aromatično snov, ki bi izrazito privabljala čebele, nisem zasledil. To temo bom še dopolnjeval, ko bom nekoliko preletel literaturo.

Čaki, da se naše število nekoliko poveča. Pa da se enkrat pošteno skregamo Saj ravno zaradi dostave sem spraševal. Jaz operiram na relaciji Krško -Ljubljana. Študent pač. Če sta vidva morda kje iz LJ, pol bi blo za dostavo zelo preprosto. Se pač nekje dobiva, če gre pa preko pošte, pol se pa mal zakomplicira, ker jaz nisem povsem ziher, kako točno bi poslal tak bolj lomljiv paket sumljive vsebine in ne tako male teže. Mislim, ne pošiljam tega glih vsak dan okol

Marsa, tole je pa bilo komplicirano. Glede "morali". Se pač spodobi. Jaz sem že naši skupini enkrat, ko smo se malo sporekli, predlagal rešitev s forumom, pa ni šlo skozi. Ko se je pojavilo na skupini obvestilo o forumu, sem to novico pozdravil in povedal, da sem pripravljen prispevati ali kakšni dve kili medu ali morda kak medeni liker ali nekaj propolisa (je še v pripravi). Če te zanima kaj od tega, mi prosim pusti sporočilo, kako in kam naj bi ti vse skupaj dostavil.

Ločiti je treba med pojmoma, rastline, ki izločajo veliko medičine (nektarja), in rastline, ki imajo velike hektarske donose medu. Če bi raje, da tema teče o teh drugih rastlinah, povej predno zabluzim o botaničnih vidikih nektarnih žlez. Če hočeš, ti lahko pošljem tudi fotokopije iz knjige The Hive and The Honey Bee in še ene knjige o rastlinskih žlezah. Žal je vse v angleščini. Če te zanimajo samo donosi, je nekaj na to temo pisal g. Bračko lani ali predlani v SČ. Če te pa zanima več o nektarnih žlezah, pa se lahko potrudim in enkrat malo prevedem iz tistih knjig. Bo pa še malo trajalo, da pridem v Ljubljano, kjer imam te stvari spravljene.

Vsem so nam poznani rumeni obročki na zadkih čebel. Sam bom v naslednjih stavkih navedel nekaj misli o tej zadevi in prosim, če bi še ostali malo pokomentirali. Razlog za pojav so geni italijanske čebele. Zanima me vaše mnenje, kje so viri teh genov. Moje ideje: -sosednja Italija -križanje v sorodstvu (ta trditev predpostavlja, da ima naša populacija že nekaj teh genov, ki sicer niso izraženi, se pa pokažejo ob križanju v sorodstvu) -prevažalci, ki vozijo na pašo na Primorsko. Tu seveda ne želim nikogar obtoževati, da ne bil kdo izmed prevažalcev hud name, še hvala Bogu, da kdo izkoristi pašo. Zakaj ta tema. Sam že nekaj let opažam, da mi približno tretjina matic daje tudi čebele z rumenimi obročki. Delež teh čebel v posameznem panju po moji oceni variira od 5 - 30 %. Povečane agresivnosti družin kot posledice teh križank ne opazim, v bistvu me motijo le zaradi estetike in principa (če smo si izpogajali, da je Slovenija področje kranjske sivke, naj tudi bo). Torej, kaj lahko jaz naredim, da do tega ne bo več prihajalo tako pogosto? Odbira matic. To že počnem. Kaj še? Predlogi prosim.

@aakhut, saj če tako javno pove, je samo za hec. Če bi se v osebnih sporočilih kaj pojavilo, pol je pa že nevarno. vila: you would come to me and blow? I like women who take initiative

milenacs: to si kar dobro povedala o pokrovčkih. Torej čebele prinesejo medičino (nektar) ali mano (izločki majhnih živalic, npr uši, kaparjev ipd. v panj. Ker ima predvsem medičina še precej velik odstotek vode, je bodoči med potrebno "posušiti", torej odvzeti nekaj te vode. Čebele med prestavljajo po panju, toliko časa, da je odstotek vode primeren za shranjevanje. Potem ga dajo na mesto končnega shranjevanja, ki je navadno medišče, lahko včasih tudi plodišče. Med je zaradi nizkega osmotskega pritiska zelo higroskopičen (rad veže vodo nase), kar se s pridom uporablja pri raznih kremah in lepotilnih maskah. Da torej zavarujejo uzorjen med pred zunanjimi vplivi ga dajo v celico in povsem napolnjeno celico pokrijejo z voščenim pokrovčkom. Ko čebelar odvzame cel sat s pokritimi celicami, je potrebno pokrovčke odstraniti, da lahko med iztočimo. Ti pokrovčki so zaradi ostankov medu zelo sladki in so zelo preprosto sredstvo, da lahko otroke izkoristiš kot delovno silo pri točenju medu . Šalo na stran, pokrovčki so prijetnega okusa in so nekašen naraven žvečilni gumi-to so besede primarija dr. P. Kapša. Gre za mehanično čiščenje ust, kemično pa še vedno izvajamo z zobnimi pastami ali vodami-tega čebelice še niso izumile. Glede orehov in medu-zelo dobra kombinacija, sam moram nekoliko paziti na količino orehov, ker sem nekoliko alergičen nanje (če pojem več kot 30 dkg fašem take izpuščaje, da je joj), bi pa znala bit to res kaka afrodiziak kombinacija - samo jaz bi otekel na napačnem mestu

Naprej glede trotov. Upam da nisem narobe razumel. Govoriva o enem posameznem trotu. On nima očeta kot takšnega, saj nastane s procesom partenogeneze (partenogeneza (parthenogenesis; Parthenogenese) ali deviška ploditev je razvoj individua iz jajčeca, ne da bi bilo le-to oplojeno - iz strani BF, Oddelek za živinorejo)) Glede selekcije v živinoreji je pa ključen pojem heritabilitete (po domoče povedano, koliko lastnosti se prenese na potomce) ------------------------ heritabiliteta (heritability; Hertabilität), okrajšava h2, je pojem iz genetike kvantitetnih lastnosti, ki izraža delež genetske variance v fenotipični varianci lastnosti v neki populaciji. V širšem smislu je heritabiliteta stopnja genetske determinacije lastnosti in je izražena v obliki razmerja med obema variancama (h2 = VG/VP). Heritabiliteta v ožjem smislu pomeni stopnjo prenosljivosti lastnosti od staršev na potomstvo (kar je tudi definicija plemenske vrednosti) in jo izraža razmerje med aditivno genetsko in fenotipično varianco (h2 = VA/VP). Ocene za heritabiliteto izračunavajo običajno s pomočjo analize variance in izračunavanjem komponet variance na podlagi delitve na skupine v skladu s stopnjo sorodstva; z regresijsko-korelacijsko analizo podobnosti med sorodniki (na primer med starši in potomstvom); ali z eksperimenti, s katerimi merijo učinek selekcije in iz tega povratno sklepajo na stopnjo heritabilitete. (Lush, 1941). ------------------------- Kasneje bom še nekaj dodal, zdej je treba it delat

Glede t.i. alergije. Tudi sam sem ob svojih začetkih bolj malo otekel ob piku, kasneje malo bolj , lani pa se prav dobro spomnim treh pikov v vrat, pa ni bilo nobenih omembe vrednih posledic. Letos sem pobral tri pike, prva dva sta pustila oteklino na zapestju, zadnjega se ne opazi nič, čeprav me je usekala v blazinico na prstu Mi je pa nekaj čebelarjev razlagalo, da so njihove žene postale alergične na pike in to tako po približno 10 letih. Zdej al je to res al so se samo naveličale, je pa vprašanje PS mal smeškote testiram

Danilo, zanimivo tisto o agresivnosti in povečanju donosov medu. Mogoče Naš rojak, dr Jože Starc, ki živi v Uppsali, je prišel do zaključka, da so številčnejše družinice čmrljev bolj agresivne, pripomnil je tudi, da nekaj podobnega velja tudi za čebele. Če torej pogledamo nazaj na pravilo, da 50 % več čebel da še 100 % več medu in izjavi povežemo med sabo ... Vsaj pri italijanski čebeli pa je nekaj ljudem uspelo povečati donose medu brez povečanja agresivnosti. Selekcija pa ni šla direktno na povečanje donosov, ampak na odbiro družin, ki niso blokirale matice. Tole je zame zelo pomemben podatek. Tole in samostojno preleganje sta po mojem mnenju zelo pomembni lastnosti, na katere se splača odbirati.

Ampak a veš tisto vse se vrača, vse se plača. Res je, da so bolj agresivne in ožajo življenjski prostor ostalim čebelam, ampak v Afriki jih pa "parazitirajo" kapske čebele, ki se jih lotijo na način matic trotovk. Torej delavke kapske čebele pridejo v panj, izločajo matične feromone in na koncu je takšna družina obsojena na propad. V JAR-u so lahkop samo srečni, da vsako leto s severa prileti dovolj rojev, da popolnijo izgube. Glede tvoje bojevitosti pa samo

Čebela ubijalka je nekoliko pretiran izraz, tako so jih menda poimenovali Američani. Je pa res, da so afrikanizirane čebele dosti bolj agresivne, kar ima svoje dobre in slabe lastnosti. Med dobre bi lahko šteli odpornost na varoo, med slabe pa problematično delo s takšnimi čebelami (dela se predvsem zvečer), saj moraš biti zelo dobro zaščiten, da te ne opikajo. Po besedah čebelarskega mojstra Francija Marolta, ki si je te čebele temeljito ogledal, pik takšne čebele niti ni tako boleč kot tisti naše čebele, problem je v tem da jih lahko v minuti kasiraš tudi več sto. :\: Vendar pa glede na dejstvo, da večina čebelarjev v tropskem pasu dela s temi čebelami, tudi ni tak vrag, če le veš, kaj počneš. Za nekoga brez zaščite pa bi znale biti nevarnejše od še tako hudih sršenov x!x

@Danilo, ne vem čisto točno, kako ti čebelariš v trietažnem panju, jaz bi recimo poskusil brez matične rešetke, naj delajo kakor hočejo. @nataly:poleg orientacije panja je pomebno tudi, da panji niso na preveč na prepihu. Imel sem eno stojišče, kjer so čebele bile ravno pod vrhom hriba in jih je ob vetru (kar je tam skoraj vedno) premetavalo kot kakšnega pijanca na poti iz gostilne. Tudi na splošno je bolje, če je stojišče bolj ob vznožju hriba kot kje povsem na vrhu. Spolno življenje čebel je pa nekaj izredno zanimivega. Namreč dejstvo, da se matica pari z več troti, daje zelo zanimive genetske rezultate. Matica prenese svoje gene na celotno populacijo potomk in potomcev; če predpostavimo, da se je matica parila z npr. 12 troti, bi bili njegovi geni v nekje 7-10 % populacije potomk, torej je vpliv enega trota na potomstvo čebel delavk neprimerno manjši kot vpliv matice. To mene osebno vedno fascinira.

Načeloma naj bi se med po točenju precedil skozi dvojno cedilo, po nekaj dneh pa se posname še tiste nečistoče, ki splavajo na vrh posode za shranjevanje medu. Sledilo naj bi še pakiranje v kozarce. Kot je razvidno iz opisa, na tak način med ne izgubi nič na kvaliteti. Če pakiraš po tem, ko je med že (e)n-krat kristaliziral, potem ga je potrebno ponovno utekočiniti s segrevanjem do 40 st. Celzija. Na tak način se izgubi zelo malo kotristnih snovi v medu. To počne po mojem mnenju večina čebelarjev. Za tistih nekaj industrijskih predelovalcev pri nas nimam informacij. Če želiš dober in kvaliteten med, ti svetujem nakup pri bližnjem čebelarju, ali pa poišči v trgovini slovenski med iz kontrolirane pridelave. Slednjega spoznaš po prelepki na kozarcu (to ni zgolj nalepka), ki zgleda kot nekakšna plomba. Povezuje pokrov in kozarec in se pretrga, ko prvič odpreš kozarec. Upam, da ti je moj odgovor malo pomagal. Če imaš še kakšno (pod)vprašanje, ti bomo z veseljem odgovorili.

Saj je mene na predavanjih pri nas s svojimi argumenti tudi prepričal, samo so poleg hrane še nekatere druge stvari, ki načenjajo zdravje. Stres v službi (ki mu ga kot zdravniku prav gotovo ne manjka) je že ena takšna zadeva. Mislim pa, da je imel težave že nekaj let nazaj. Lepo je slišati, da je z njim vse v redu.

Sicer sem malo pozen z odgovorom, ampak bolje pozno kot nikoli. V času, ko so arheologi na veliko kopali po Egiptu, so v eni grobnici našli tudi lončeno posodo. Ko so jo odprli, so v njej našli med. V imenu znanosti je glani arhelog med poskusil in ugotovil, da je še vedno užiten. Zaradi higroskopičnosti in vodikovega peroksida se med ne kvari zelo hitro, važno je le, da je neprodušno zaprt.

Aja še to, dekleta pazite, če si med kakimi igrcami nanašate med okoli vaših dolinic užitka, da ne bo glivic :\: Med ima sicer antimikrobne lastnosti, ampak v nožnici je lahko med hrana za kakšne nezaželene mikroorganizme

Danilo, pri dr. Kapšu je nekaj zelo zanimivega. Toliko pove kako in kaj moraš delat, da boš zdrav (in mene je pred parimi leti čisto prepričal), pol sem pa zvedel, enkrat ga je enkrat okoli tistega časa, ko je izdal Med in zdravje ruknil infarkt