free

V tem se kar strinjam; vcasih res ne zmoremo drugace kakor nacin, ki recimo da ni najbolj primeren. Se posebej pa mi je fajn, da si odgovoril v primernem tonu, ker tako iam clovek sploh voljo nadaljevati pogovor. Sicer nima nikakrsnega smisla, se lahko zacnemo samo prepucavat in iz pogovora ne bo nic. - Pa da ne ircava zdej kle... No, jaz sem tudi v zakup vzel nekatere trditve ze skoraj v startu, kljub temu pa so znotraj besedila druga zanimiva razmisljanja in trditve. Z nekaterimi trditvami iz podanega besedila tudi ne strinjam. Prevec bogabojece in strahovplivajoce so; kljub temu pa je nemalo meni zanimivih misli in mnenj znotraj samega besedila. Tko, da se mi zdi vredu da je tkst tu in se morda razvije debata. Je pa tako zelo obsezen, da bi pogovor o navedbah iz besedila lahko zavzel precejsen del nasega zivljenja v kolikor bi se vsaj malo poglabljali ali se kje drugje preucevali v to kar pise. Jasno da ni nic za vzet kot edino "resnico", mislim pa, da je velikotega kar v besedilih pise vredno premisleka. Tako je pac moje mnenje.

Razni biologi in isti, ki si zelijo delati z zivalmi, zanje skrbeti ali kako drugace urejati njihovo prezivetje, jih opazovati, preucevati itn; to pocno najveckrat v okviru nevladnih organizacij. Tako imajo tudi vec moznosti, da si pridobijo sredstva za prezivetje. V Sloveniji obstaja veliko drustev; od drustva Morigenos, ki preucije delfine, s tem ekoljsko biolosko dogajanje v morju, od razlicnih drustveh ki preucujejo naravo, pomagajo zabicam in ostalim dvozivkam prek ceste, skrbijo za ta ali oni habitat, naravni park, podrocje ali zivalsko vrsto itn.

Matr, tebi pa res manjka tolerantnosti, ljubezni, razumevanja, socutja in primernega izrazanja. :xx!: Cetudi bi nekdo napisal najvecjo neumnost na svetu, to se vedno ni razlog da ljudi zalis, zmerjas z idioti ipd izrazi! Pa kaj mislis, da nekateri geniji in zanstveniki niso brali mnogih besedil, da so naposled lahko izlocili tisto kar je zanje primerno? Brez teme ni svetlobe! In cetudi besedilo morda zavaja, se ne pomeni, da s tem hkrati tudi ne odpira. Ko se otrok opece ima razlog da premisli zakaj! Ce se ne bi opekel, tega razloga ne bi imel. In ce beres besedilo s katerim se ne strinjas ali ne, pomeni da si ustvarjas in poglabljas tvoje lastno mnenje. Oboje pa vodi k spremembi. Pametni uci, ker razume potrebo! Ne pa se zanicuje in omalovazuje pot, smer, ter neznanje in potrebo cloveka po razumevanju.

fajn Osnovni seznam: Environmental Performance Index >> Podrobnosti Slovenia > Podrobnosti seznama > Environmental Health Environmental Burden Of Disease Water - Effects On Humans Distribute weights evenly Adequate Sanitation Drinking Water Air Pollution - Effects On Humans Urban Particulates Indoor Air Pollution Health Ozone Ecosystem Vitality Climate Change Emissions Per Capita Emissions Per Electricity Generation Industrial Carbon Intensity Water - Effects On Ecosystems Water Quality Water Stress Productive Natural Resources Forestry Growing Stock Change Fisheries Marine Trophic Index Trawling Intensity Agriculture Irrigation Stress Agricultural Subsidies Intensive Cropland Burned Land Area Pesticide Regulation Biodiversity & Habitat Conservation Risk Index Effective Protected Area Conservation Critical Habitat Protection Marine Protected Areas Air Pollution - Effects On Ecosystems

Vcasih je tudi dobro ,da sodis sele po tem, ko dobro premislis kaj je clovek napisal, ker morda ni napisal tisto, kar vidis, ali zelis videti. Sicer pa ja, se strinjam. Vcasih pa res.... da ponavadi ni tistega, ki bi brez "greha" prvi upal zalucati kamen... Mi je pa vsec, da se ljudje "prebujamo", kar neizbezno prinasa konflikte!

sem dodal se linke, ce ti je vredu?

http://www.kakophone.com/kakorama/EN/index.php + http://www.lunin.net/slike/naslov_rojstni.gif Seznam na lunin.net, glede na sonce, luno, ascendent po znamenjih: Znani ljudje po horoskopu > Znani ljudje, rojeni na danasnji dan... Znani ljudje, rojeni na ta teden... Znani ljudje, rojeni na ta mesec...

Leto 2008 je bilo rekordno za investicije v čiste tehnologije Navkljub gospodarski krizi so investicije v čiste tehnologije v letu 2008 dosegle nov rekord. Po podatkih, objavljenih v ZDA, so na globalnem nivoju investicije znotraj tega polja znašale 6,3 milijard evrov, kar je za 38% več, kot v letu 2007. Največ investicij so pritegnili sektorji sončne energije (40% investicij), biogoriv (11%), transporta in vetrne energije. Evropa in Izrael sta prispevali 21% globalnih investicij. Energetska učinkovitost je prejela 106 milijonov evrov (8% vseh investicij). Kot država je največ vlagala Nemčija (295 milijonov evrov), kar je za 217% več, kot v letu 2007. K temu je pripomoglo dejstvo, da je največja investicija v sončno energijo v letu 2008 bila za dobrih sto milijonov evrov vredna investicija v proizvodnjo tankih sončnih filmov berlinskega podjetja Sulfurcell Solartechnik. Pri CleanTech menijo, da bi se na globalnem nivoju morali osredotočiti na energetsko učinkovitost kot vir zaposlitev in gospodarskega okrevanja. vir in vec > NEMČIJA PREPOVEDALA UPORABO GENSKO SPREMENJENE KORUZE MON810 Nemčija je zaradi morebitne nevarnosti za rastline in živali prepovedala uporabo in prodajo gensko spremenjene koruze MON810 ameriškega podjetja Monsanto, ki je edina vrsta gensko spremenjene koruze, katere komercialna uporaba je dovoljena v EU. Monsanto se je odzval zelo kritično, Evropska komisija pa bo odločitev Nemčije preučila. "Prišla sem do sklepa, da obstajajo upravičeni razlogi za domnevo, da predstavlja gensko spremenjena koruza MON810 nevarnost za okolje," je odločitev pospremila nemška kmetijska ministrica Ilse Aigner in pri tem zatrdila, da ne gre za načelno odločitev, ampak za enkraten primer. Pri tem je poudarila, da želi spodbujati nadaljnje raziskave gensko spremenjenih organizmov (GSO). Monsanto je nemško prepoved že ostro kritiziral in jo označil za nerazumljivo. "MON810 je varna za zdravje ljudi in živali ter za okolje. To dokazuje prevladujoče število znanstvenih raziskav," so poudarili in pri tem dodali, da je ta vrsta GSO v Evropski uniji dovoljena. vir in vec >

Antibakterijska mila škodujejo vam in okolju >> ... Četudi bi antibakterijski izdelki prvotno odstranili več organizmov kot običajna mila, pa razlika po 90 minutah običajno ni več opazna, saj se bakterije in virusi ponovno naselijo na naših rokah, kar ni presenetljivo, saj se v povprečju v pol ure dotaknemo kar 300 površin. Z uporabo triklosana ustvarjamo odporne vrste bakterij in tako dosežemo prav nasprotno od želenega, saj smo tako obkroženimi z bakterijami, ki jim nismo več kos. Tudi zdravljenje ljudi postane vse težje, saj antibiotiki na odporne bakterije ne učinkujejo več. Antibakterijska mila z različnimi vonji so tako povsem nepotrebna in le namenjena spodbujanju uporabe čim več kozmetičnih izdelkov in čim večje potrošnje. Tovrstna mila so na svoj način enakovredna hitri hrani, saj omogočajo, da delo, ki bi sicer vzelo nekaj časa, opravimo na hitro. Temeljito umivanje rok namreč pomeni, da te dobro namilimo in jih temeljito drgnemo 15 sekund.

ja, jst nobenga ne obsojam kar se tice tega, da pise tu, in "nic" ne naredi v lifeu, kot je bilo meni ocitano. kauc-ekolog pa to.... Pisanje tu = life! Morda se dosti bolj kot neke aktvinosti v "real" lifeu,ko ljudje sploh niso prisotni v tem kar pocnejo ali pa pocnejo s precej nejevolje, namena in smisla. Vse ima svoj cas razvoja, tako kot rastlina zraste iz semena v cudovito drevo. zato da prelisicimo svoj ego in podredimo naso nadvse samopomembno osebnost, vcasih potrebujemo veliko casa. nekdo najbolja funkcionira tako da ga vrzes v vodo in plava, nekdo drug pa se utopi. Vse ima svoj car, smisel in namen. Mislim pa, da je bolje pisati tule s strastjo, kakor delati stvari brez strasti, pa ceprav naizgled se tako pomembne. Nepotrepezljivost in razumevanje ljudi, ki ocitajo drugim kaksni so in da nic ne storijo, je najveckat njihov lastni nemir in nesposobnost samoaktivacije in tega da se zanjo "obrnt" v lifeu in sami kaj storijo. Zato toliko obsojanja in kazanja s prstom na druge. Seveda pa v vseh okoliscinah verjetno ni tako. Kritika je lahko tudi konstruktivna. Vlada potrebuje nevladne organizacije, taksne in drugacne predloge ter pobude. Svojo refleksijo in odziv javnosti. Tako tudi NVO-ji in javnost potrebujejo reflekcijo vlade. Bistven pa je verjetno problem zavedanja. Tudi o samorefleksiji in uvidu, kje dejansko sami stojimo, kje smo v tem svetu in kaj dejansko pocnemo ter kam gremo! Na videz se tako nepombmna akcija, ima lahko ogromne ucinke! Kritika in kontrola ter drugi deli nase bolne zenske plati ustvarjajo nezadovoljstvo, nemir in naposled pasivnost. Lastna nezadovoljnost s tem kar smo, koliko smo dosegli in s tem neke furstracije ne prinasajo spremembe, temvec zavirajo kreativnost. Spodbujanje kreativnosti, pa nas izgleda se tako malenkostna pa je tisto, ki prinasa spremembe, ucenje in s tem zavedanje in spremembo!

Ker je Dan Zemlje, dodajam v to temo povezavo na 1 cool 1 minutni video: Public awareness

Cool 1 minutni video: Public awareness

Poleg nizkoogljičnega potrebno tudi “nizkovodno” gospodarstvo > Kmetijstvo je namreč največji porabnik vode med sektorji, njegov delež je kar 70 odsototkov, z 20 odstotki mu sledi industrija, preostalih 10 odstotkov odpade na gospodinjstva. Zaradi tega je za strategijo EU o vodi ključnega pomena skupna kmetijska politika, pomembni so tudi trgovinski sporazumi z državami v razvoju, saj je od njih odvisno, kje se bo pridelovala in proizvajala kakšna hrana. Pomembna porabnika vode sta še energetika in transportni sektor, je dejal Berntell. Sožitje med naravo in človekom ni možno z nasiljem > Vsako leto v Sloveniji lovci, po nalogu države, pobijejo okoli 100.000 živali. V gozdovih in na poljih tečejo potoki krvi, v grozljivih mukah umira tisoče in tisoče živali. Ni jasno, kako se lahko ohranja narava, če se uničujejo njeni deli, to je živali. Cool 1 minutni video: Public awareness Greenpeace video >> We're mobilising 3 million people to join our fight for the climate, to force governments to act against runaway climate change.

Brez vode ni življenja! Mirno lahko rečemo, da je od dobre pitne vode odvisen naš obstoj ter obstoj ostalih življenjskih oblik na Zemlji. Zato si je bolj kot kdajkoli upravičeno zastaviti vprašanje, kako čuvamo to dobrino oz. ali jo sploh čuvamo. Naše telo vsebuje približno 65 odstotkov vode. Najpomembnejše telesne funkcije so odvisne od vode, zato človek umre, če je nekaj časa brez vode. Voda ima v organizmu razne funkcije: je topilno in transportno sredstvo za mnoge snovi, udeležena je pri reguliranju kislo-bazičnega ravnovesja in je nujna za strukturo in funkcije beljakovin in polisaharidov ter izločanje strupov. Premajhen dovod tekočine poveča riziko za motnje možganskih sposobnosti in za dementna obolenja ter lahko pospešuje bolezni srčnega obtoka. Ne gre samo za to, da pijemo dovolj česar koli, temveč zato, da pijemo dobro vodo. Predvsem pri mladih ljudeh narašča priljubljenost gaziranih sladkih pijač, za katere lahko rečemo, da so prave kalorijske bombe, ker so le aromatizirana sladkorna raztopina, ki vodi k visokemu dvigu krvnega sladkorja in inzulina, povečanemu riziku za diabetes … Velik problem je postala kvaliteta vode Število kemikalij, ostankov zdravil in nitratov, ki jih lahko dokažemo v površinskih vodah, stalno narašča. Na področjih z intenzivnim konvencionalnim kmetijstvom, kjer se potrosi veliko kemičnih snovi in gnoja ter polije veliko strupov (pesticidi, herbicidi, fungicidi) in gnojnice po poljih, pridejo seveda škodljive snovi večkratno v površinske vode in podtalnico ter tako tudi v našo pitno vodo. Strupeni nitrati, ki so proizvodi konvencionalnega, žal tudi ekološkega kmetijstva, lahko preprečijo sprejem važnih snovi iz hrane, kot npr. jod, kar lahko vodi k motnjam funkcij ščitnice. Za dojenčke je voda, ki vsebuje nitrate, lahko življenjsko nevarna. Bakterije lahko nitrat spremenijo v nitrit, iz katerega lahko potem nastanejo rakotvorni nitrosamini. Posebno na področjih z intenzivno živinorejo pridejo ekstremno velike količine gnoja in gnojnice na polja in nitratov v pitno vodo. V Sloveniji letno potrosimo in polijemo več milijonov ton gnoja in gnojnice. V svetovnem merilu so to nepredstavljive številke, ki so šle preko vseh meja. Če pa k temu dodamo še naš prispevek iz gospodinjstev, potem se resnično lahko vprašamo kakšno vodo pijemo. Munchenski biolog prof. Reichlolf je v svojih publikacijah prepričljivo dokazal, da pretirano gnojenje z dušikom predstavlja glavni vzrok za izumiranje vrst. Dodajanje večjih količin dušika v zemljo pospešuje rast samo pri nekaterih rastlinskih vrstah, mnogo rastlin pod temi pogoji pa ni zmožno za življenje. Zato je vedno težje držati mejno vrednost za nitrat. V zadnjem času se je kakovost pitne vode tako drastično poslabšala, da se je tudi slovenska vlada odločila za najslabšo možno varianto v veliko škodo uporabnikom. Znižala je namreč mejne vrednosti in zmanjšala število nadzorovanih snovi. V knjigi Vzrok in nastanek vseh bolezni,izdajatelj Univerzalno življenje, na strani 116 med drugim lahko preberemo: »Če so zemeljski viri, voda, onesnaženi, če ne morejo več dajati človeku zdravih, gradilnih snovi, potem zboli tudi človek. Če uničijo najmanjše živali, mikrobe, v vodi kemikalije, atomsko onesnaženje in podobno, potem je voda v sebi neživa tekočina, ki lahko človeku služi le še za zunanje čiščenje, ne pa več za gradnjo, krepitev in poživitev organov.« OZN o vodi in živinoreji Del poročila Združenih narodov – FAO, 29. november 2006, Rim »Živinoreja je eden od sektorjev, ki najbolj škodljivo vplivajo na vedno bolj omejene vodne vire in med drugim prispeva k onesnaževanju vode, evtropikaciji in propadanju koralnih grebenov. Glavna onesnaževala so živalski odpadki, antibiotiki in hormoni, kemikalije iz strojarn, gnojila in pesticidi, ki se uporabljajo za škropljenje pridelkov za krmo. Razširjena čezmerna paša ovira vodni ciklus, pri čemer zmanjšuje ponovno napolnitev nadzemnih in podzemnih vodnih virov. Velike količine vode se porabijo za proizvodnjo krme. Živinoreja velja za glavni kopenski vir onesnaženja Južnega kitajskega morja s fosforjem in dušikom, kar prispeva k izgubljanju biološke raznovrstnosti v morskih ekosistemih.« Za pridelavo 1 kg mesa porabimo od 2500 do 5000 litrov vode Za pridelavo 1 kg pšenice porabimo le 50 litrov vode Ali ste vedeli: - da vsak Slovenec porabi na dan 150 litrov vode, - da naša kri vsebuje 63 % vode, - da s prekuhavanjem vode strupov v njej ne uničimo, - da je po meritvah iz leta 2006 najslabša voda pri nas v Dravski, Murski in Krški kotlini predvsem zaradi nitratov in pesticidov. Na Zavodu za zdravstveno varstvo Murska Sobota so zapisali naslednje: Intenzivno izkoriščanje tal v kmetijstvu in nestrokovno odstranjevanje odpadnih vod, nastalih pri masovni živinoreji, sta dva temeljna vzroka za obremenitev podtalnice. Vzroki za onesnaženje so: prevelika uporaba gnojil in zaščitnih sredstev, omejevanje na nekaj pridelkov in sejanje monokultur, prevelika mehanizacija, masovna živinoreja, velike količine gnojnice, intenzivno namakanje, izpiranje mineralnega dušika in fitofarmacevtskih sredstev v podtalnico. Še lahko kaj storimo? Časa za čakanje nam zmanjkuje. Potrebno je hitro ukrepati, če želimo ohraniti pitno vodo, vendar ne vlagati milijone evrov v čistilne naprave, ker to preprosto ni rešitev, ampak kraja davkoplačevalskega denarja in zapravljanje časa. Rešitev je preprosta in se glasi: odstraniti je potrebno vse najpomembnejše povzročitelje okužbe ter zastrupitve narave in voda. Verjetno ni nikomur težko zaključiti, da je največja, edina in dolgoročna rešitev samo v tem, da prenehamo rediti in jesti živali. Kdor se prehranjuje vegansko, v veliki meri pripomore, da si bo zemlja vsaj na nekaterih delih spet opomogla in da bo voda spet živa energija. Torej veliko lahko naredi vsak posameznik, še več pa odgovorni za državo, zato sprašujem Vlado RS: Ali vlada RS pripravlja kakšen načrt za ohranitev pitne vode, dokler jo še imamo? Če ja, prosim, naj s tem čim prej seznani javnost. Če ne, ali bo pripravljena prevzeti odgovornosti za drastično povečanje onesnaževanja tudi v tem času? Kajti po nekaterih informacijah obstaja realna možnost, da bo prišlo do pomanjkanja pitne vode v Sloveniji že čez kakšno desetletje ali dve. Stanko Valpatič, kmetovalec Združenja za razvoj miroljubnega kmetijstva Vir: www.osvoboditev-zivali.org iz >

Video: Javni potniški promet (JPP) in transport v Sloveniji (33:44) Dr. Aljaž Plevnik, univ. dipl. geog. (Urbanistični inštitut Rep. Slovenije), Lidija Živčič (Društvo FOCUS), Vojmir Drašler (Ministrstvo za promet, Sektor za prevoze v cestem prometu). Stanje prometa v Sloveniji. Trendi in plani. Ozaveščanje javnosti o JPP. Kako prepričati ljudi, da bi se bolj vozili z JPP? Kaj narediti, da bomo spremenili uporabo JPP? Odvisnost slovenskega transporta od Evropske unije. JPP je povezan z ostalimi sektorji kot je zdravstven sistem, zato menijo, da ga čez noč ne moremo spremeniti. Bistveno pri tem je, da uporabnik osebnega vozila preide na JPP. Potencial vzpostavitve lokalnega JPP pa je velik. http://www.s12.si/seyretfiles/uploads/thumbnails/user_71/user_71_t4zgcmsdq0iua8.jpg -- Ostale teme na temo prometa na forumu: * Omejitev prometa in taksa v LJ, promet in taksa v LJ * PROMETNIH NESRECAH,VOZNIKIH,RAZLOGIH, komentarji na danasnja trenja (7 mrtvih) * Babe v prometu!, In seveda DECI v prometu! * Prevozna sredstva, Katera radi uporabljate in zakaj ? * Kolesarske steze po ljubljani, Kolesarske steze * Hitrost, .... zakaj zavore ali pamet ne delujejo * Jekleni konjički * Prometne kazni - nove, Bo zaradi višjih kazni manj mrtvih na cestah? * Onesnaževanje okolja s hrupom, beri: Formula 1 na vodi v Piranskem zalivu * Prepoved parkiranja, kako to doseči... mnenja.. izkušnje...

Filmi, ki spreminjajo svet in filmski natečaj STUDIOTEKA S12 Natečaj za kratki video za srednješolce in srednješolke V sklopu projekta Planet sprememb v Ljubljani - 23. aprila se bo začel Filmski klub, kjer si bomo ogledali zanimive filme s podnebno / okoljsko tematiko. Klubska srečanja bodo ob četrtkih ob 16.30 uri v Knjižnici Elektrotehniško-računalniške strokovne šole in gimnazije Ljubljana na Vegovi 4. Mentor krožka je g. Marcel Štefančič Jr. Več o datumih in filmih najdete tukaj. * 23. april: Pet pred dvanajsto (The 11th Hour) * 7. maj: Zgodba o rečeh (The Story of Stuff) in Smrt električnega avtomobila (Who killed the electric car?) * 14. maj: Veliki (The Big One) * 21. maj: Surova budnica (A Crude Awakening) * 28. maj: Kmetija za prihodnost (A Farm for the Future) in Kruh naš vsakdanji (Unser täglich Brot) Projekt Planet sprememb v Ljubljani uspešno teče naprej. Zaključili smo s fazo multimedijskih predavanj, v glasilu "Ljubljana" so projekt predstavili na dveh straneh, z delom je začela skupina Spletni vihar in odprla spletno skupnost na portalu Facebook, odprli smo portal z natečajem za kratki video - STUDIOTEKA S12 Vljudno vabljeni, da se nam pridružite! Predhodne prijave so zaželene, pišite na katarina@umanotera.org ali pokličite 01 439 7100 http://studioteka.s12.si/images/stories/Planet_sprememb_1.jpg http://studioteka.s12.si/images/stories/Planet_sprememb_3.jpg Vstop je prost!

Energetska učinkovitost, potrošništvo, proizvodnja in ravnanje z odpadki (01:47) Ekomatika - "Izziv težak eno tono". Dr. Pavel Gantar, predsednik parlament http://www.s12.si/seyretfiles/uploads/thumbnails/user_71/user_71_touirp8bd3kcwa.jpg

Sem dopisal: brezplacna info-stevilka: klici na: 080-88-21 Ekipa Bio Užitek in ZZEKS, www.biouzitek.si

tk neki zalostni so

Dobra ideja kyllah Mislim, da bi v slo. zadevo kamot speljali. Sredstev bi se naslo dovol, glede na to, da je veliko zivaloljubcev. predvidevam. Medijska podpora bi bila verjetn skor nujna.

To se tudi sam ze dolgo casa sprasujem K mi gre na k... ze vsa ta embalaza. :xx!: Vsak teden ali dva tedna odnasam smeti, ki vsebujejo plastiko in steklo, potem pa sortiram v zabojnike. In me je groza vsakic. Tolazim se s tem, da recikliram in da predelajo, samo to se zdalec ni dovolj. Mislim, da je ob tem, da pakunge sploh ne kupimo (kar je tesko), se edina varianta, da enostavno ustvarimo fabrike, ki reciklirajo cimmanj skodljivo. Jasno do to ni glih nek hud kompromis, sam... ljudi ne mores navadit niti na to, da reciklirajo, kaj sele, da bi kupovali brez embalaze. Ze redki sploh pomislijo kaj kupijo oziroam v kaj je zavito. Probam si ne delat utopij o neki veliki spremembi zavesti mnozic... pa vseeno. Morda bi bila res to ,akr sem ze pisal: da bi embalazo vracali nazaj v trgovino, trgovian pa bi jo odkupovala. To bi bilo veliko delo in sprememba. Se vedno pa pljunek v morje odpadkov. Dejansko bi morali stvari spremeniti v sami osnovi in najprej na politicni ravni z ustreznimi predpisi, ki bi omejevali embaliranje, reklamiranje, potratno embalazo, neustrezno locevanje embalaze, striktne sankcije in kontrola, ter primerno gorspodarsko-okoljske resitve za predelavo in saniranje embalaze pomeni, da bi lahko ustvarjali le taksno embalazo, ki bi jo lahko ali lazje predelali oziroam sama predelava ne bi povzrocala vecjih izpustov kakor dolocenih z uredbo. jasno, to bi prineslo spet dolocene "drasticne" ukrepe, ki bi ekonomsko skodili podjetjem, s tem gospodarstvu, delavcem in njihovim sluzbam ter samim placam; v kolikor ne bi prehod bil zelo pocasen in po moznosti financiran s stani EU ipd. Sveda pa bi to financiranje morali uveljavljati prek nekih drugih normativov, ki bi bili bolj ekonomsko obaravni v casu primerno financne krize. Vse je povezano, Nic nocemo spustiti, ali pa spuscamo zelo pocasi. Zato se tako malo zgodi v smeri ki bi jo vecina zelela. Zelo prav da recikliramo in kupujemo ne-embalirane izdelke, hrano itn, se trudimo osvescati, ucimo druge; se posebej, ce to storimo prek razlicnih medijev, ki s tem prinasajo v rpsotor dodatno zavedanje prevec spregledanih problemov. Kljub temu pa menim, da CE znamo na okoliscine vplivati na visje instance, politicne kroge in gospodrastvo, kjer so spremembe najbolj potrebne, lahko verjetno storimo najvec.

Vabljeni na SEMINAR: »Kakšna je cena hrane?« Ki ga 23. aprila od 10:00-15:00 ure v Kopru, v okviru projekta Bio Užitek organizira Zveza združenj ekoloških kmetov Slovenije. Predavali bodo naslednji strokovnjaki: - Anton Komat, svobodni raziskovalec, agronom - Štefan Merkač, dr. biologije, predavatelj - Bojan Radej, svobodno raziskovalec in predavatelj Vljudno vabljeni! ZZEKS in ekipa Bio užitka Bio Užitek je program akcij informiranja in promocije ekološko pridelanih izdelkov. Na brezplačni telefonski številki 080 88 21 in na spletni strani www.biouzitek.si je več informacij o samem projektu in njegovi izvedbi. Poizvedujete lahko tudi o proizvodnih metodah, strogem režimu, sistemu označevanja, nadzoru, uporabi logotipa, koristi ekološkega kmetijstva, stanju na področju porabe ekoloških proizvodov, o tržnem deležu itd. -- PROGRAM SEMINARJA »KAKŠNA JE CENA HRANE?« Na Fakulteti za humanistične študije, Koper, ČETRTEK, 23. APRIL 2009, predavalnica Burja 9.00 – 9.50 Registracija udeležencev 10:00-10:15 Otvoritev in pozdravni nagovor, 10:15-11:00 Anton Komat, svobodni raziskovalec, agronom: »IZ SISTEMSKE TEORIJE V TRAJNOSTNI RAZVOJ« 11:00-11:30 Razprava 11:30-12:00 Odmor za kavo in pokušino dobrot ekoloških kmetij, prostori Foristerije 12:00-12:30 Boris Fras, predsednika Zveze združenj ekoloških kmetov Slovenije in vodja programa »Bio užitek«: PREDSTAVITEV PROJEKTA BIO UŽITEK. 12:30-13:15 Bojan Radej, svobodni raziskovalec in predavatelj, ekonomist: »UKRADENA BLAGINJA« 13:15-13:30 Odmor za kavo in pokušino dobrot ekoloških kmetij 13:30-14:15 Štefan Merkač, dr. biologije, predavatelj: »ŽIVILA ZA KAKŠNO CENO?« 14:15-15:00 Dane Podmenik, dipl.uni.geograf: »EKOLOŠKA ŽIVILA – TRG, CENA IN KUPCI« INFORMACIJE IN PRIJAVE: (Možnost prijave do 20. aprila 2009) brezplacna info-stevilka: klici na: 080-88-21 Ekipa Bio Užitek in ZZEKS, www.biouzitek.si

ja, menda L'Occitane se zdalec ni ekoloski Kar se embalaze tice, hvalabogu, ce je res. Jst vcasih kupim Lush kozmetiko, ki prav tako nima embalaze, proizvajajo pa jo menda deloma v angliji in deloma na hrvaskemm kot pravijo. Zal pa tudi ta ni ekoloska Super bi bilo, ce bi dobili pri nas kozmetiko ki je eko (ima certifiakt) in ki nima embalaze oz. je v kosih kakor Lush-eva. Verjetno obstaja, samo se nisem raziskal.

Strinjam. Medijisko podajanje ni vedno primerno merilo za dejanska stanja okoliscin. Se posebej zato, ker je premalo raziskovalnega novinarstva pri nas. Pravijo celo, da ga ni.

hudo!