free

Simpl, imas pac cas, ki ga porabljas za kajenje. Si ga vzames za kajenje. Ce bi bil motiviran v cem drugem bolj, bi si ga rajsi za tisto drugo. Jst ga recimo za pisanje na forumu al pa kaksno delo, sprehod, karkoli drugega, a kajenje pa pac ne vec. Nekateri ljudje pa ga porabljajo za nesebicno pomoc drugim ljudem ali vsaj preventivno skrb za lastno zdravje ter pripravo na to, da bodo lahko bolj koristni sebi, druzini, podjetju, zivalim, okolju, druzbi. Ali pa enostavno samo da so, da ne pocnejo nic, ali pa da se tega vsaj ucijo, torej poceti nic. Mogoce je nekatero moje pocetje "manj koristno" zame in druge, od tvojega kajenja zate in druge. Torej ne bi ocenjeval ali je nekaj dobro ali ne. A ta tema pa ima vseen naslov: "Kako se odvadim kajenja", torej pomeni, da si nekdo zeli nasih mnenj ali pa vsaj pogovora o tem, ker si zeli prenehat biti odvisen od necesa kar na naketarih nivojih zavedanja zavraca kot koristno. s tem potrebno. Ima potrebe po drugacnem nacinu bivanja. pravis "rajs" - torej te dihanje kot tako samo po sebi ne zadovoljuje, v primerjavi pa kajenje ocitno te zadovoljuje? - Ob tem me zanima, kaj ti kajenje zadovoljuje, daje, kar ti dihanje ne? Kateri del tebe zadovoljuje? Ali zgolj uslisanje zelje, ki je prisla v misli: "jaz bi cigaret" torej neko potrebo, ali pa kajenje zadovoljuje se kaj drugega? Ponavadi ko kadis, ali zraven razmisljas, delas, beres, se pogovarjas, skadis cigaret povsem nezavedno in nenadoma ugotovis, da si ze pri filtru; ali pa si pozoren prav na vsak dim posebej, ki ga vdihnes in izdihnes? A je zate isto, ce cigaret skadis sam in si pozoren predvsem na kajenje samo, ali pa ce si z nekom v pogovoru tudi kadis cigaret za cigaretom bolj kot ne nezavedno? V cem ti vidis pozitivne strani kajenja in v cem negativne? Recimo ce se jaz spomin za nazaj ko sem kadil, sem se nekaj casa sploh nisem spraseval zakaj kadim, temvec sem to pocel povsem avtomatsko, iz navade ali pac neke nezavedne potrebe. Spomnim se, da vcasih preden sem sel kupit cigarete, mi je glas v meni govoril, da to ni glih vredu. Seveda pa smo bitja s svobodno voljo in en glasek tesko nadvlada naso odlocitev. Kasneje sem presaltal na tobak, ker so mi bli ciki neki negravzni. Sem si sam zvijal, ko je bil tobak kao se kr vredu; a je kasneje tudi izgubil na kvaliteti in postajal vse bolj podoben tobaku cigaret. In ko mi zares ni vec pasalo kadit, ker sem bil ze orenk prenasicen s tobakom, sem se zacel sprasevat zakaj torej to se pocnem. - Torej to je moj drugi predlog, po katerem me sprasujes: Sprasuj se veckrat zakaj kadis? ce zelis seveda. Isci odgovore zakaj kadis in vzroke zakaj si vedno znova zacel kaditi, ce zelis. Tko posteno do sebe si je za dogovorit. - Ne zelim komerkoli govort da naj neha kadit! Zares ne. Kajti morda je za nekoga to v nekem obdobju, v nekih dolocenih okoliscinah celo v neki meri primerno. Poudarjam doloceni meri! Nekdo se lahko zapre, ker cuti mentalno moraliziranje raznih freejev po forumu recimo v sirsi sliki, s strani starsev, solstva, druzbe,... Vcasih se zdi, da so odvisnosti kot neka maska, ocala, ki ustvarijo neko iluzijo za to, ker ne zelimo sprejeti sveta taksnega kot je, taksnega kot smo ga izkusili, videli, doziveli, razumeli. Lahko kdo rece da tudi obratno, torej da je zapiranje pred svetom neresnicnosti, nepristnosti in pomanjkanja ljubezni. A zelo mocno dvomim, da ko kajenje preraste v odvisnost, da je za osebe se vedno dobro oz. kakorkoli koristno. Dokler oseba lahko preneha s kajenjem kadarkoli zeli, mislim da ni zares zelo hudega blema ce kadi. V kolikor pa je odvisna, pa morda pomeni, da zasuznjuje lastnega duha in postaja prevec labilna. Morda bi lahko rekli, da neko zapiranje in umik pred neljubeznijo sveta preraste v odvisnost in prepuscanje. Lahko pa preraste iz lastneag egoizma soosciti se s samim seboj in svetom. Torej ali postane kajenje nacin, da se oseba zapira, da ne cuti pritiska realnosti zunanjega sveta dober razlog za odvisnost, naj presodi vsak sam, ce zeli. Ob tem mislim da je primerno razlikovat, da ne bo kdo mislil, ki ne kadi, da je "boljsi" od kadilcev; namrec ce nekdo neha kadit, se ne pomeni, da je odstranil vzroke zaradi katerih je kadil, temvec je zgolj prenehal poceti nekaj, kar mu v vecini verjetno bolj skoduje kot koristi. Eno odvisnost ljudje veckrat zamenjajo za drugo, recimo druzbi navidez bolj sprejemljivo. Med tem ko lahko vzroki ostajajo nespremenjeni. Seveda pa se zdrav clovek ponavadi lazje spopada s svojimi psihicnimi tezavami kot bolan, razen takrat, ko mu drugega kot smrt skorajda ne preostane. Jst nisem ziher ali sem vzroke pri sebi odstranil, ampak to se ni razlog da nadaljujem z necem kar mi bolj skoduje kot ne in kar je v nasprotju z mojimi dejanskimi potrebami.

svasta

s "to" ali s katerokoli.

stekam kaj govoris, sam meni to nekak ni dovolj. me ta logika ne zadovolji povsem. mislim da razlika je, pa ne toliko v tem, da ubijemo zival, temvec predvsem v okviru okoliscin potreb. verjemem pa tudi to, da imajo zivali znotraj zivalskega carstva svoj napredek, s tem razlicno stopnjo zavedanja. Koliko in kako je to pomembno za cloveka, ne vem. Ocitno pa se na tem planetu vse razvija in vse kar obstane tudi evolucijsko napreduje - od rastlin, zivali in tudi cloveka. Napreduje razumem kot se prilagaja okoliscinam na cim bolj optimalen nacin. Recimo neki vrsti veveric skozi evolucijo zrastejo krila, saj tako pridejo do vec hrane kot sicer. Se pa povsem strinjam, da je vsak clen v naravi zelo pomemben, tako neka bakterija nima manjse vloge kot jo ima recimo sinji kit, saj sta za prezivetje odvisna drug od drugega. Kaj je primerno ravnovesje, pa clovek v lasten presojanju skozi zgodovino obstoja ni ravno dobro potrdil. Ce pa gledam zgolj zavedanje ene ali druge zivali, pa vseeno mislim, da je razlika med ribico ali kitom, crvom ali delfinom ipd. Ceprav se slisi absurdno, je lahko posledicno merilo hranjenja neke osebe tudi to, koliko zavesti premore doloceno bitje. Ali je s tem povezana tudi karmicnost posameznika, pa ne vem. Morda. Nekak se zdi, da je dejansko bistven problem v tem, da preveckrat ljudje ne uzivamo tistega, kar je za nas primerno. To pa je tudi en od razlogov, ki vodijo v pomanjkanje na eni strani in presezke na drugi. Oziroma neharmonicno okolje tako znotraj same cloveske vrste, kot tudi sirse okolice v kateri bivamo. Stvar razumevanja pa je tudi to, da znamo ustvariti okoliscine, kjer clovek za prezivetje ne bo potreboval posegati po doloceni hrani, ki v okolje prinasa vecje posledice, kot pa recimo neki drugi hrani. Vsaj dokler v okolje posegamo na nacin kot posegamo in se prehranjujemo na nacin kot se. Recimo cesar se nisem slisal s strani mesojedcev je tale argument, ki bi ga recimo da lahko uporabili: Ce gledam eventuelno na ravnovesje v okolju: ce nekdo uziva tisto hrano, ki jo je v izobilju, ki je v naravi presezek, verjetno ni napacno, kot pa ce uziva tisto, ki je je manjko in je potrebna za support dolocene vrste, ki bi sicer izumrla, kar bi prineslo sirse neravnovesje. Ceprav se zna narava blazno tudi skozi adaptacijo dolocenih zivalskih vrst hitro prilagoditi danim okoliscinam. Torej bi lahko nek mesojedec kamot rekel da uziva meso, ker ga je v izobilju, ceprav ga clovek umetno ustvarja, s cimer zelo rusi ravnovesje v okolju. Tako bi bila razlika, ali bi uzivali meso kot recimo neko pleme, v katerem so lovci ubijali tiste zivali, ki jih je bilo v izobilju, sicer pa so uzivali zelenjavo, sadeze itn; ali pa ga namensko gojimo za svoje potrebe kot se to pocne dandanes, kar prinasa hude posledicne v razlicnih okoliscinah druzbe. Tako mislim da je ravno zavest, socutje, sposobnost nekega intuinitivnega razmisljanja tisto, ki cloveka locuje od razmisljanja v katerem se kot bitje ravna zgolj po klicih narave, ce se tako izrazim. Po nagonih. Torej imamo doloceno zavest, ki je zivali nimajo. Ki zajema sposobnost nekega sirsega uvida. Ki ima izvor drugje kot v zemlji. Vprasanje je celo, kaj bi bilo, ce bi se celotno clovestvo ravnalo zgolj po nagonih in ne tudi cem drugem kar premoremo. Verjetno bi ne prisli v neravnovesje, kot smo ga ustvarili, a zato bi ostali na nivoju zivali. Ampak ocitno to ni namen clovestva in imamo tudi intelekt, ki nas nekako dviguje nad svet kjer vladajo predvsem nagoni. Hkrati pa imamo zato tudi veliko odgovornost, saj nam intelektualna sposobnost daje veliko moc. Po domace bi rekli, da delamo z okoljem ko svinja z mehom. Ne znamo ceniti, ceprav nam omogoca osnovne pogoje v smeri nasega nemena. Mislim da gre za prehod. Iz stanja ko smo v celoti uporabljali nagone, do stanja, ko bomo skozi sebe spuscali neko univerzalno energijo (za lazje razumevanje, recimo bili povsem intuinitivni in temu skladno aktivni). V tem bo zemlja s svojimi zakonitostmi kot taka za nas "postala" kot taka in nic vec. Omejenost, hkrati priloznosti za razvoj duha. Cas, ko bo clovek obvladal materijo, hkrati pa z njo upravljal na nacin, ki bo vsesplosno koristen. Torej bo omogocal lastni razvoj, kot tudi razvoj vseh drugih bitij. Sicer pa pravijo, da imajo tudi planeti svoje evolucije. In ce, poudarjam ce, je namen da se vse vrste razvijajo, je morda v nekem pogledu tudi pomembno katero vrsto clovek vzame za svoje kosilo. tisto, ki je na visji zavestni stopnji ali tisto na nizji. namrec vse v okolju kaze, da nizja zavestna stopnja sluzi namenu visje stopnje razvoja. seveda pa ne nujno gledamo nas razvoj in okoliscine na tak nacin, a nam narava kaze tocno tako sliko.

Hola Sej ideja ni slaba sploh. Sam nisem ziher da to govoris iz izkusenj dolgoletnega partnerstva? Osebno menim, da stvari niso in ne morejo biti tako crnobele, ker ima vsak odnos svoje izzive, ki so vsklajeni z izzivom posameznika znotraj odnosa. Kar velja za en par, ne nujno velja za drugega. Posameznika znotraj partnerstva sta lahko precej razlicna, kljub navidez neenakopravnem partnerstvu. Nivoji kjer nekdo pomaga drugemu so razlicni. Niso samo materialni. Nekdo je lahko mocen custven suppost drugemu, a drugi daje vec v materialni obliki recimo. Vcasih so te stvari recimo da "klapale": zenske so bile doma, moski v sluzbah. Delali pa so vsi. Sicer pa, kaj pa je sploh partnerstvo ane .. oblik parterstva je veliko. Tako lahko vidimo, da so tudi okvirji precej razlicni. Danes so recimo partnerstva, ko nekdo prostovoljno dela za drugega, med tem ko slednji dobi 60% celotnega prihodka (40% gre za vlaganje, stroske, material itn), tisti ki zanj dela pa dobi zgolj 0,0001% dobicka v obliki tedenske place. In to prostovoljno.

Ne poznam chopre sploh. http://deepakchopra.com/interact/video/ http://deepakchopra.com/interact/wellness-radio/ http://www.chopra.com/

v mislih nezadovoljnega vratarja, ki so bile: "ta je dobra: dodatek za vrt imenovan GAME OVER"

jst pa skomerkoli bi bil, bi blo mogoce boljs (joke)

kdaj je zenska prevec mozaca in kaj je to sploh?

verjetn so ga "prevec zural" pa so tko zgledal, da niso bli vec za med ljudi pol so pa mogl za prezivetje vseen it in so posledicno sli se plasticne operacije delat, da so bli sploh sprejemljivi za ekonomsko masinerijo. v bistvu ne dost drgac k prevec zensk. bogve kako bi zgledu sele ce ne bi sou plasticne opearacije delat, lahko samo ugibamo. je pa to seveda nesmisleno in precej nepomembno.

Cau prebral sem samo prvi odstavek iz podane povezave in se povsem strinjam. celo vec, zelo dobro je opisal razloge za nacioalizem, ki so se meni bolj osvetlili zadevo. Hkrati se sovpada z mojim razmisljanjem o locevanju. ljubezen ne locuje, temvec povezuje. egoizem, strah, primerjanje locuje. danes je locevaje pasE in vsak pameten clovek se rajsi ukvarja z iskanjem resitev. to pa nedvomno vodi k potrebi sodelovanja, kar je nasprotno od locevanja in tega kar prinasa nacionalizem. Trenutni problem nacionalizma v svetu je morda veckrat vezan na ekonomske interese. mogoce je veliko celo politicnega. Zaradi krize je tudi v nemciji recimo manj delovnih mest in se seveda nekaterim ljudem, domacinom, nemcem, zdi nesmiselno da vlagajo v priseljence, recimo turke, ki jih je tam veliko. podobna slika, ceprav morda manj izrazena je tudi pri nas. Kar se se ni izrazilo bo verjetno prislo na povrsje. Scasoma. Ker so cloveski odnosi veckrat vezani na interese, korist, se tudi v tem pokaze koliksna je v resnicni solidarnost in nelocevanje nekega naroda do druge verske, rasne ali nacionalne manjsine. Nezavedajoc se, da drugacnost ponavadi obogati tudi lastno kulturo. Vprasanje torej morda ni toliko, ali obstaja realni strah pred tem, ali bo neka drugacna nacionalnost, kultura prevladala nad neko obstojeco, jo izpodrinila, temvec v tem, ali je nekdo sposoben ohranit svojo identiteto ter kulturo s tem, da jo dovolj ceni in zanjo tudi kaj stori, hkrati pa dopusca da enakovredno obstajajo tudi druge. Ce bi govoril o prihodnosti, bi rekel, da nekoc ne bo pomembno katere rase ali nacionalnosti bo clovek, ker bo zavest in same potrebe dvignjene nad tem vprasanjem. Temu smo ze prica. Recimo nek american odpre firmo. Njegove namen je da firma obstane in ima zaposlene primerne delavce. Ne sprasuje se ali so beli ali crni, temvec ali so kot delavci primerni za njegovo podjetje, tovarno. Torej so presli vprasanje o rasni razlikosti in s tem presli nekatere povode za rasizem. Podobno je glede nacionalizma, religije, te ali one osebne pripadnosti posameznika. Tako mislim, da nam bodo okoliscine za prezivetje narekovale, da opustimo nazdanjaska razmisljanja, ki ustvarjajo disharmonijo in s tem ne stremijo v iskanju resitev za skupno dobro. Vedno bolj se razume da clovek kot bitje neglede na raso, vero, nacionalnost, kulturo itn, potrebuje v osnovi enako: hrano, vodo, streho nad glavo, mir ter primeren izobrazevalni sistem. Vsem nam je to skupno. Iz tega sledi tudi zavedanje, da v kolikor poteka na enem delu planeta vojna, se to veckrat pozna tudi v drugih drzvah, narodih, rasah, saj smo za prezivetje ekonomsko vedno bolj odvisni drug od drugega (uvoz, izvoz). Tako neke nacionalisticne ideje pravzaprav izpadejo bolj kot ne kot "kurcenje" posameznikov, ki ne vidijo niti lastne, niti sirse potrebe druzbe. - Je pa seveda vprasanje ohranjanje identitete naroda in njegove kulture ter verske pripadnosti, pomembno vprasanje, o katerem bi morda morala razmisljati vsaka dovolj odgovorna oseba. Verjamem da kakor je religija pomembna za dolocen razvoj ljudi, je tudi narodna identiteta pomembna. Menda imajo tudi narodi svoje karme in dolocena skupina ljudi, s podobnimi vzorci, se najlazje razvija znotraj dolocenih pogojev. Zato meni, da je vprasaje nacionalizma precej siroko vprasanje.

k si ze dost obcutljiva, da ti neke zadeve ne pasejo vec, predvidevam

Ce bi mene nekdo sedaj vprasal kako nehat kadit, bi mu rekel takole: Ves denar ki ga imas, podari nekomu ki nima kaj jesti. Tako bos sam brez denarja, ki bi ga sicer trosil za egoisticno sprenedanje kot je kajenje. Seveda pa velja ob tem omeniti, da je razlika ali nekdo pokadi sem in tja kaksen cigaret recimo v druzbi, ali nekem procesu umirjanja, oz. rituala, ali nekomu, ki pokadi skatlo dnevno. in seveda je pomembno tudi kaksen je tobak ter od kje prihaja. Je pa ze samo dejstvo, da je neka razvada kot je kajenje mocnejsa od volje posameznika zgrozujoca. Razumeti kadilca zakaj kadi, je nekako podobno kot razumeti nekoga ki uziva heroin, strup, ipd. Skratka tesko je razumeti zakaj se nekdo nima rad. Lazje je razumeti, da nekdo nima dovolj zavesti o tem, da je njegovo pocetje kot je kajenje, njemu in ostalim v vecini skodljivo. Namrec ovce smo danes bolj ali manj vsi v razlicnih okolisicinah v katerih nimamo dovolj zavedanja in s tem primernega odziva nanje. Kajenje pa je v tem zelo ocitno. Je pa dobro, da vsak od nas to pri sebi najprej postima in ne samo kar se tice kajenja, temvec tudi drugih nesmislenih prepuscanjih. Morda celo "modrovanju" po forumih. Deloma razumem nekatere vzroke zakaj nekdo zacne kaditi. Razumem tudi, da sem v obdobju mojega zivljenja uzival kaditi in da sem to lahko prenehal kadarkoli sem hotel, kljub temu da sem kadil ze ene 6 let. Se danes ne vem zakaj sem uzival v kajenju in hkrati tudi lahko nehal kadarkoli sem zelel. Ko sem stopil v resno partnersko vezo je moje uzivanje v cigaretah postalo neuzivanje. Zato sem prenehal kaditi. Menim da tudi zato, ker je v moje zivljenje prislo vec stresa, tako tudi moj organizem ni bil vec sposoben hendlat cigarete tako lahko kot prej. Razumem tudi, da so ljudje lahko od cigaret odvisni in da je prenehanje zanje tesko. Kasneje po partnerski vezi, sem ponovno zacel kaditi kljub temu, da mi ni pasalo. A gotovil sem, da ne morem enostavno nehat, tako kot nekoc. Drugic sem namrec zavestno zacel kaditi. Tako, ce ni "prave" moci, da bi clovek nehal kaditi, naj pomaga vsaj zdrava pamet ter ljubezen do samega sebe in drugih. Vsaj v tem naj clovek najde moc in s tem potrljenje, v procesu odvajanja do drugih -ljudi, ki kadilca obkrozajo. Nacin kako nehat kaditi je teoreticno povsem enostaven in tudi meni osebno je zelo pomagal: Ena teorija je, da kadilci kadijo, ker dobivajo impulze in porive k dihanju. Temu kar nam je najbolj naravno, temu, kar storimo najprej ko se rodimo torej vdihnemo, in storimo povsem na koncu ko umremo, torej izdihnemo. Torej dve najbolj naravni in primarni okoloscini nasega omejnega fizicnega telesa in bivanja tule sta jasni - vdih in izdih. Tako lahko vsakic ko nam del mozganov sugerira ali ponudi predlog k kajenju ("uf, zdej bi pa en cik"), to informacijo preoblikujemo v drugacno: "uf, zdej bi pa dihal!" Tako se obrnemo vase, usmerimo naso pozornost namesto k temu da posezemo po cigareti k sebi, v sebe in se usmerimo na dihanje! Na vdih in izdih. Tako nezno, sprosceno, ne vsiljivo in ne porivajoce, ne naprezujoce vdihujemo in izdihujemo. Bolj dihanje opazujemo kot pa ga forsiramo. Veckrat ze sama zavest o tem, ko pomislimo na to kaksno je nase dihanje in sploh na dihanje, sprozi najprej globok vdih in izdih, ki lahko cloveka ze deloma sprosti tudi v mislih, oklepanju dolocene misli in dolocene kvazi potrebe. V kolikor pa nadaljujemo z dihanjem, lahko dolocena namisljena potreba kot je kajenje, neke povrsne ideje, slabe misli, napetosti, zoprna custva itn preprosto izginejo ali se zmanjsajo do mere, ko menimo da niso vec zares nase dejansko pomembne potrebe in zelje. Tako krepimo tudi zavest o nasim impulzih, mislih ter potrebah. Z zavestnim opazovanjem le teh. Takrat se lahko zacnemo soocati s samim seboj. Takrat se lahko zacnemo soocati s tem, ali si lahko pogledamo v oci in se sprejmemo. Individualno se lahko posameznik sooca z razlicnimi vprasanji, obcutki in predvsem mislimi, ko se obrne sam vase. recimo: zakaj pa? cemu zdej to delam? kaksen smisel ima da zdej to delam? zakaj ne bi uzival v tej minuti cigarate, saj je brezeveze, kaj sploh pocnem itn. lahko se zacne soocati tudi z vprasanjem kot zakaj sploh sem, zakaj sem tu, kaj naj delam, ali si to res zelim, kako naj to ali ono, zakaj je moje zivljenje, moji odnosi taksni kot so, itn. Mnogi bi temu rekli, da smo stopili na pot pogledati si v oci in resevati vzroke zakaj so nagnjeni k obliki samodestrukcije, kot je recimo kajenje. Kasneje tudi ze po 5 letih ali vec, sem se vedno kdaj dobil impulz, zeljo po cigareti. Ugotovil pa sem, da ta zelja najveckrat prikriva mojo dejansko potrebe, zeli kompenzirat mojo zeljo po fizicnem delu, hkrati dihanju, tudi biti prisoten v tukaj in sedaj, tako z mislimi kot s telesom hkrati. Mnogi ljudje se s pomocjo cigareta sploh umaknejo od nekega dela. Imajo zanje smiselen razlog, da iz pozunajenosti usmerijo pozornost deloma vase, v kajenje. V prikrito potrebo po dihanju, po ponotranjenosti, pocitku. Tega cloveku nocemo vzeti, torej njegove potrebe po umakniti se. A se mi zdi smiselno da oseba razmisli ali je kajenje res primerne nacin odmika, ter ali ga ne bi morda bilo bolje zamenjati z zavestnim dihanje ali cem drugim, kar bi morda prav tako ali celo bolj ponotranjilo recimo, ceprav samo za tistih nekaj potrebnih minut.

To je to.

in to povsem resno ob vsem crnobelem razmisljanju. samopomembno, ni kej.

mozno. a je zate samozadovoljevanje primerno pocetje, okoliscina ali ne? hocem rect, kaj pa bi moglo bit torej namesto samozadovoljevanja, da bi te zadovoljilo? jaz izrazam moznost; oziroma sem napisal da obstajajo take teorije. rad pa bi srecal tistega, ki mi bo to znal konkretno argumentirat ali je razlika ali je ni, in ne samo kritizirat in nekaj trdit brez konkretne podlage, zgolj zato, ker mu je ali ji je dolocena teorija osebno bolj sprejemljiva. Torej ali je to mnenje, ki ga lahko konkretno argumentiras al zgolj ideja, da ni razlike v zavesti ene ali druge zivali? Jaz mislim, da je razlika ali ubijemo ribo iz jate, ali recimo morskega psa ali kita. riba v jati nosi pomoje neko jatino zavest in je zelo vklopljena v neko skupinsko zavest, ki jo nosi sama jata recimo. docim morski pes in podobne ribe, so bolj samostojne, premorejo ponavadi tudi vec inteligence. Tako sklepam, da imajo visjo raven zavesti kot neke ribe v jati. Seveda pa ponavljam, da je to zgolj teorija, ne pa trditev ki jo lahko argumentiram z dokazi. Me pa zanima tudi tvoje stalisce zakaj se ti zdi morda ta ali dolocen nacin razmisljanja samozadovoljevanje? nekak si mu dodala negativen prizvok? No, saj vcasih je lahko res precej prijetno

Ogledalo človečnosti >

Smetumet ni vec brezdomec! Pred kratkim je v naso uporabo preslo prostranstvo 47,32 kvadratnih metrov na Celovski 53 v Ljubljani (hvala MOL!). Smetumestne opreme se bomo lotili z uporabo darovanega in na kosovcih zbranega pohistva. Ce se vam pod nogami mota kaj od nastetega, nam prosim javite na mail smetumet.info@gmail.com : 2 x velikanska omara s policami male omarice - nocne ali dnevne mala garsonjerska kuhinja v omari raznovrstni stolcki, klopce in prucke male mizice in mize z vecjo povrsino kotni kavc / dva manjsa kavca in posamezni oblazinjeni stoli namizne in samostojece svetilke Pridemo na ogled in v primeru primernosti po hitrem postopku odpeljemo. Vabljene tudi pridne roke, ki rade pleskajo, smirglajo, lepijo, barvajo... Prostovoljcem kuhamo kavo in pecemo / strezemo piskote! Natecaj "Odpadki niso smeti" Smetumet in Ministrstvo za okolje in prostor v okviru Evropskega tedna zmanjsevanja odpadkov objavljata natecaj. Vabimo vse, ki radi tuhtate, kako lahko zmanjsamo kupe smeti. Ne le z recikliranjem, predvsem z idejami, ki vodijo do manj smetenja. Nadaljna navodila v priponki, rok za oddajo del + idej: 22. november Smetumet v / na Kosovnem odvozu Ekipa rtv.slo je posnela dokumentarni film Kosovni odvoz in vkljucila delo treh smetumetk: http://tvslo.si/predvajaj/kosovni-odvoz/ava2.85263243/ Obilo zabave ob ogledu Lepo vas pozdravlja ekipa smetumet, ki bo to zimo koncno na toplem! -- http://www.smetumet.com http://www.smetumet.blogspot.com http://www.facebook.com/smetumet http://2.bp.blogspot.com/_zssuI_56nX0/SY3w1Gpe7pI/AAAAAAAAAD4/qOKK4Q2ba_w/s400/papirssemeni.jpg

Upam, da ne bo kdo stare mame prodal sicer pa fajn za info

aja, no ne vem, mogoce je blo cist v offu 69

sej verjetn ni fora tesko govort o tem zakaj .... ker ti ne bi mogu dokazat in primerno razlozit, kaksna razlika je med uzivanjem ribe ki ima bolj samostojno zavest, kot ribe ki zivi v jati, ki ima bolj celotno skupno zavest. menda. vsekakor pa ribe so zivali in spadajo med zivalsko carstvo, tako je nesmiselno govort, da je nekdo vegetarijanec, ce uziva ribe. itaq. mogoce je primerneje da rece, da je opustil uzivanje rdecega mesa.

sm te cist zastopu