Uf hude debate , z majhnimi koraki se pride daleč. Ne da se takoj fakultetne snovi podati, če se še male šole ne obvlada . Jaz ne vsiljujem pomoči, se brzdam na to temo, če me nekdo vpraša za moje mnenje, ga verjetno rabi, je delček na njegovi poti, včasih kdo rabi slišat kakšno mojo izkušnjo, da mu da elana, upanje, da se da, mogoče se mu kar naenkrat zazdi, da sploh njegova zadeva ni tako nerešljiva. Če kdo rabi nekaj malega od mene, da si privošči eno zadevo, ki mu bo napolnila energijo in baterije, zakaj mu tega v tistem primeru ne bi podarila, pa bo že potem po svoji poti našel ven. Al bi kar kak tekst o halucinacijah, pa bom naredila največ? Včasih že objem, poslušanje izpovedi, pa še kaj naredijo čudeže in jaz se ne izmikam odgovornostim in možnosti darovati kar lahko z ribolovom . A potem nima smisla, da smeti nosim v kontejner, ker itak tovarne in avtomobili naredijo en kup svinjarije, ki je meni ne bo do konec življenja ratalo? Se raje s svojo pozitivo vključujem na ta način v univerzum, dam kar imam možnost, z veseljem in ljubeznijo .