Buddha

butastno, privilegij in kwa [e

>men je ena enkrat rekla tik preden, da ma menstruacijo... Uf šit ! a pol nabo nč sem js >uprašu pa je rekla: >'pravi mornarji znajo tut v rdečem morju plavat!' >jebi ga js sem pilot...

no nism vedu res...od zdej naprej nom več kritizirau take kužete Kdo te je pa to ozaveščau? sam ,a si predstavljaš, človeka s tako frizuro, hoho

Dobr zate, sm pa mislu, da se ne pustiš, hmmm

.Ne pozabite danes, je tisti dan,ko se je treba obrit ,pravi Bors, da vam dlake skor ne bojo vč zrasle .Bil dans na enem mestnem pohodu v starem delu xx..Se ustavil pri prodajalcu denarnic,pa sm zvedu,da Italijani zanalašč nardijo design denarnice mau napihjen,dajo malo pene zraven,da je videt bolj debelejši usnjeni izdelek (zanimivo Kozje usnje pozneje Poslikal v izložbi optike erotične kipe (jih objavm pozneje) .Vsakodnevne,historialne, politične novice: Zakaj naši partizani, ki so se bojevali v tujini(DDay) niso dobili nemška vojna izplačila odškodnine zato,ker bivša oblast komunistična ni hotela,ker so se bali, da bi dobili tisti partizani,ki so se bojevali v tujini Več od tistih,ki so se bojevali na domačih tleh denarja .Danes opažam,da sem že toliko mušic frcnil tele dni pred rejeno Luno, da mam že pravo pokopališče pod stolom, bo treba narest spet eno generalko .Prejle sm pohau osliče, pa sm jih pomotoma začinil s cimetom, pa se je vonj seveda izdau in sm prec pod vodo jih očistu; preveč podobne pokrovčke delajo

nesmisel ,nevem,no sploh kaj pove?

JA, SLECI GATE, PA BOŠ VIDU, HAAAAAAAAAAAAAAAAA

Mihaela,veš kak se jest orientiram,ko nism siguren kaj mi prodaja trgovec, vedno povprašam zraven še, kaj ponavadi v velikih količinah sploh gre!? in potem vidim, kaj ljudje morda zdravo in ozaveščeno kupujejo ,kaj vedno zmanjkuje na policah~

Zelo koristno in pozitivno,da si podal kaj se sploh lahko praša! Hvala...to se rabi,

to še ni tak hudo, če si šola najame varnostnika, vsaj nova delovna mesta bodo odprta ; glej tako tut

Jania, ali je to tvoja Volnica? jest bi ji dlake mau postrihu, sj je kot ovca a sploh kej vid, al se spodtakne, mogoč kdaj

smo kr previdni, zarad izkušenj, da smo lahko še boljši

ja manj plodna, ker majo taka znamenja po večini˝sam enga potomca (oz. se odločjo sam za enga potomca)

Tjajša, men tut, ko pomfri pomočm v sladoled

cANDLE; KDO PA TEBE MASIRA, HMMM a sploh pustiš, da te, hmm

ZVITE MISLI E.-E. Schmitt: Evangelij po Pilatu V Svetopisemskem kanonu so štirje evangeliji. V resnici jih je veliko več. Evangelije ki niso kanonizirani, imenujemo apokrifne. To pa še ne pomeni, da so kaj manj bliže resnici od kanoniziranih. Eno stvar pa imajo vsi evangeliji skupno: vsi so bili napisani več let po Kristusovem križanju. Vsi evangeliji so torej interpretacija dogodkov na osnovi govoric in pričevanj. Tako Evangelij po Pilatu ne odstopa bistveno od drugih apokrifnih evangelijev... http://www.gresak.net/ http://www.gresak.net/slike/114.gif

potem take niso zalublene in se kot umeten kamen˝pretvarjajo javnosti,da so :o|o:

.menim,da je neka navidezna vsaj metoda, če ne se nagon razprši ,kaj potem

.piko, če je slika sveža še, povej al se ti dnevno sprehajaš v te doline, al te iz zraka spustijo naravo urejet ?

sreča je opoteča?

tut jest bi se rad še kej nauču, večina ni možnosti....rad pa bi pekel peciva, popravljal kaj koristnega ,pa kakšna dva jezika tuja še znat, pa karate-tepst znat, pa rad bi delau musko za mešalno mizo

uredu, Kriss..obdrži jo ,čim dlje

se mi zdi,da sm jemu tut to jest,ko sm bil v prvem,al 2razred osnovne, peče, pa je rumenkast gnoj,ane..ja,se mi zdi,da so ga tut men potegln dol..sj to je infekcija,potegnejo zato dol,da ne napreduje.potem nikol!več se ne pojavi..to je dobr.Ko ne bo več imel povojel, naj noht precej sonči na soncu seveda.tko tut hitreje raste, saj pridobi precej hitro tut vitamina D

Carl Gustav Jung (1875-1961) ©vicarski psihiater, psiholog in filozof Rojen v ©vici, s ąetimi leti se je začel zanimati za jezik in literaturo, vendar ąole ni maral. ©tudiral je medicino na Univerzi v Baselu. Delal je kot psihiater v umobolnici v Zurichu, kjer je tudi predaval na univerzi. Leta 1903 se je poročil. Nekaj časa je sodeloval s Sigmundom Freudom, ki ga je prvič srečal leta 1907, vendar se je pozneje odvrnil od njegove teorije in je razvil svojo teorijo osebnosti in podzaveti. Leta 1913 je imel vizijo grozne poplave, ki je preplavila skoraj celo Evropo, v kateri je videl na tisoče ljudi utoniti, zatem pa se je voda spremenila v kri. Bal se je, da je postal psihotičen, toda ko je naslednje leto začela 1. svetovna vojna, je spoznal povezavo med vojno in njegovo vizijo. Od takrat do leta 1928 je ąel skozi boleče raziskovanje samega sebe, kar je postavilo osnove vseh njegovih kasnejąih teorij. Po vojni je veliko potoval po Afriki, Ameriki in Indiji. Leta 1946 se je upokojil in po smrti ľene leta 1956 se je umaknil iz javnosti. Umrl je leta 1961 v Zurichu. Jung je bil dober poznavalec filozofije, mitologije, religije, simbolizma zapletenih mističnih tradicij gnosticizma, alkemije, kabale, hinduizma in budizma. Imel je moč lucidnega sanjanja (zavestno sodelovanje v sanjah) ter občasno vizije. Skrbno je zapisoval svoje sanje, fantazije in vizije, ter jih celo narisal, poslikal in celo izdeloval skulpture. Sčasoma se je izoblikovala njegova teorija osebnosti, ki razdeli osebnost na zavestni um, osebno podzavest ter na kolektivno podzavest celotnega človeątva, ki vključuje vse umrle ljudi in ne samo osebne duhove. Teorija kolektivne podzavesti razloľi izkuąnje ljubezni na prvi pogled, deja vu (ľe videno), takojąnje prepoznanje določenih simbolov in pomenov določenih mitov, obsmrtna doľivetja, ustvarjalne izkuąnje velikih umetnikov ter duhovne izkuąnje mistikov vseh religij, kot tudi pojave sočasnosti v sanjah, fantazijah, mitologiji, pravljicah in v literaturi. Pri tem si je pomagal s teorijo arhetipov (arhetip je nenaučeno nagnjenje k doľivljanju stvari na določen način). Arhetipi niso bioloąkega izvora, kot npr. nagoni, ampak so bolj duhovne potrebe. Najpomembnejąi arhetip njegove teorije je sebstvo (self), Jaz, ki ponazarja dokončno enotnost osebnosti in zdruľitev vseh nasprotij (razsvetljenje). Vendar je Jung verjel, da je dokončna perfekcija lahko doseľena ąele v smrti in ne v času ľivljenja. Po principu entropije naąe ekstremne dele osebnosti sčasoma zdruľujemo in transcendiramo (presegamo) nasprotja. Cilj ľivljenja je realizirati sebe (Jaz). Psihologi osebnosti ločijo med mehanicizmom (stvari delujejo po principu vzroka in posledice, kot je to v naravoslovni znanosti) ter teleologijo (smo vodeni od (naąih) idej o prihodnih stanjih, namenov, pomenov, vrednot itd.; torej imamo svobodno voljo). Jung je verjel, da sta oba pristopa deloma pravilna, hkrati pa je dodal ąe princip sinhronosti (sočasnosti). Sinhronost je pojav dveh ali več dogodkov, ki niso ne vzročno ne teleoloąko povezani, pa vendar so smiselno povezani (kar razloľi parapsiholoąke fenomene: telepatijo, sanje in vizije, ki se pozneje uresničijo itd.). Jung je verjel, da vsi ti nenavadni dogodki potrjujejo naąo povezavo z drugimi ljudmi in z naravo preko kolektivne podzavesti. CITATI: »Vse, kar nas iritira pri drugih, nas lahko vodi k razumevanju sebe.« »Nihče, ki se premika med kaotičnimi tokovi ľivljenja, ni brez teľav.« »Srečanje dveh osebnosti je kot stik dveh kemičnih snovi: če pride do reakcije, sta oba spremenjena.« »Čevelj je prav eni osebi, drugo pa ľuli; ne obstaja recept ľivljenja, ki bi vsem ustrezal.« »Ničesar ne moremo spremeni, dokler tega ne sprejmemo. Obsodba ne osvobaja, ampak potlači.« »Kjer vlada ljubezen, ni ľelje po moči, kjer moč prevladuje, primanjkuje ljubezni. Drug drugemu sta senca.« »Samo naąa dejanja razkrijejo, kdo smo.« »Tvoje vizije bodo postale čiste, ko boą pogledal v srce. Kdor gleda zunaj, sanja; kdor gleda notri, se prebudi...« »Če ľelimo karkoli spremeniti pri otroku, moramo najprej pogledati, če ni to nekaj, kar bi morali spremeniti v sebi.« »Vsaka oblika odvisnosti je slaba ne glede ali je mamilo alkohol, morfij ali idealizem.« »Ne morem reči, da verjamem. Jaz vem! Imel sem izkuąnjo, ko me je zaobjelo nekaj, kar je mnogo močneje od mene, nekaj, čemur ljudje rečejo Bog.« »Poznavanje svoje lastne teme je najboljąi način za obravnavanje teme drugih ljudi.« »Znanje ne sloni samo na resnici, ampak tudi na napakah.« »Ljudje potrebujemo teľave; potrebne so za zdravje.« »Ne bi se smeli pretvarjati, da razumemo svet samo z intelektom. Sodba intelekta je samo del resnice.« »Ali je sploh potrebno opozoriti na azijski izvor krąčanstva?« »Vsak poskus določiti naravo podzavesti ima enake probleme kot v atomski fiziki: samo opazovanje spremeni opazovani objekt. Torej, trenutno ne obstaja objektivni način določitve prave narave podzavesti.« »Podzavestni um vidi pravilno tudi, ko je zavestno sklepanje slepo in nebogljeno.« »Navkljub materialistični tendenci razumeti psiho kot reflekcijo ali zapis fizikalnih in kemičnih procesov, ne obstaja niti en sam dokaz te hipoteze.«