otožna

danes me je mala spet presenetila . prespala je pri mojih, tko da smo zajtrk združile z malico... dve uri jo že sprašujem če bo jedla kosilo, ker sva se odločili za špagete, to si privoščiva kadar sva sami pa kljub temu, da je nedelja , pa pravi - mami a ni boljše jesti takrat ko si lačen, ti bom že povedala kdaj, bodo pa špageti za večerjo, mal prej, pa se zasmeji in se poglobi v zvezek lekcija za mami, pa res, zakaj ne jem takrat ko sem res lačna

Pokowc, sploh ni tko veš, tisto z izkoriščanjem... ok, nekateri izkoriščajo, drugi spet ne, pa se zamisli, imel bi možnost dobiti denar od zavarovalnice, bil poškodovan, a bi se pozanimal, kaj vse se ti lahko prizna, al bi rekel, ma ne bom sej nima smisla, čeprav po drugi strani plačuješ zavarovanje npr. avta, osebe v avtu, mogoče imaš zavarovan avto tudi proti toči, razbitju stekla, al pa ne vem, če zadaneš divjad je tud dobro da imaš dodatno zavarovanje, pa še to imaš avto kasko zavarovan?

Sanjalica - 1001 objava

kako že gre tisto, najprej poskrbi zase, da boš lahko potem

nasmeh, pogled, dotik

1 7 1.november - rdeče (perilo),rjavo(hlače), svetlo rumeno(pulover), črno(polplašček), črno(čevlji), tko da ena bela vodica ni bila v črnem, kar je zelo nenavadno, ker ima drugače čist rada črno barvo

Sanjalica, veš, včasih prepozno ugotovimo, da smo si nekaj obljubili ko je bil še čas, pa nas je kakršen koli datum prehitel. tko da, mogoče je pa od tebe prejel nasmeh, stisk roke, lepo besedo, mogoče pa niti ne rabi tolko tiste lončnice, ane?

če se samo tam, gre življenje mimo nas, žal....

hm, bilo je nekaj stvari, ki sva jih spregledala, pa recimo da je tip ki se je zaletel vložil kao tud oškodninski zahtevek, pa mal je odvetnik mislim da pozabil, pa mu oprostim, če bo zdej mal slabe vesti imel. Sicer sem pa dobila namig da sem izbrala dobrega odvestnika za mednarodne zadeve, tko da, sej se jaz pustim prijetno presenetit in še vedno imam stoptocentno zaupanje vanj... ampak je blo res smešno, ker nikakor nisem ga ne na linijo dobila ne zneska izvedla, ne kolk delč je zadeva, če je sploh kaj vloženo, potem pa le posredujejo podatke, in me je skoraj kap... nesreča 10.08.2002, zahtevek vložen z dne 07.08.2003 Pa nič zato, že mora bit tko mam občutek, da ga bom morala osebno obiskat

Ampak jaz še vedno ne vem, kaj je na sliki spornega , a kdo misli, da smo šli tisti, ki nas ni bilo, štet kdo je bil pa kateri je kdo na sliki, al kaj. pogledal smo vas, simpatični ste nam bli, in to je to

ma, kaj pa vem, sem bila kar mal šokirana, ko je neko zadevco, recimo povrnitev materialne škode vložil po enem letu...

Mick, hvala...

Trenutek, kot zaključen krog, življenje. Trenutek, kot prvi let orla, ki odkriva neznane vrhove in zanj neodkrite planote. Le lebdi nad pokrajino in jo občuduje... nato krožno zaključi raziskovanje in se vrne nazaj, v znane vrhove gora, hkrati pa hrepeni po neodkritih daljavah. Trenutek... utrinek življenja... je večnost in večnost je drobec ujet v mavrični svetlobi...

Ravno zadnje leto imam kar nekaj opravka z odvetnikom, tko da... Nisem razočarana niti preveč navdušena nad njim. Bom pa lepo modro molčala in počakala na zaključek pa bomo takrat več videli, kajne? Sicer pa res, kakšne pa so moje pravice in njegove obveznosti, a je potrebno, da me o poteku zadeve obvešča,... Ok, sem že tiho...

Hvala. Vem, da so nam vse osebe v življenju dane z določenim razlogom, da nam pokažejo pot in vesela sem, da si je on izbral mene za učenca. je zaslužen za marsikaj v mojem življenju, tudi za to, ker sem se zaradi njegovih obiskov v sanjah že zelo zgodaj pričela spogledovati z duhovnostjo. obdržala sem nekaj navad, naprimer, da čustva izleijem na papir, in velikokrat se spomnim nanj in zato ne potrebujem današnjega dneva. ko rešujeva z malo križanke, se spomnim nanj, ko je na televiziji šport , se spomnim, kako sva skrivaj ponoči ob prenosih vstajala in gledala televizijo, toliko stvari me spominja nanj. tko, da ... Bil je enkraten človek in vem da je ponosen na svojo opravljeno nalogo v tem življenju. In kdo ve, mogoče iz male zre del njega vame...

naj dopolnil Marso, če bi bil tiho, ne bi še enkrat pogledala slik, kaj je tako spornega. pa ne vidim nič, a kdo drug vidi kaj

Spomin nanj. Nikoli nisem imela možnosti da mu napiše, naj torej oddam tu tisto, kar je namenjeno tudi njemu.... Nagajivo, drobno dekletce, kot sem bila jaz, je potrebovalo nekoga, ki bi ji bil v oporo, varnost, in moja opora si bil ti. Velik, močan, nasmejan in vedno pripravljen prisluhniti. Vzel si me pod svoje okrilje, bila sem tvoj največji zaklad. Naloga, ki si si jo zadal, je bila varovati me in me hkrati naučiti preživeti v krutem svetu. In pričela se je najina zgodba. Bila sem prva vnukinja, in to seveda ni kar tako. Niti dejstvo, da sem pravzaprav vnukinja tvoje žene, ni bilo pomembno. Saj razumeš, mar ne? Zaslužila sem si tvojo posebno pozornost. Torej, malo modrooko in črnolaso dekletce je zasužnjilo tvoje srce. Pogosto si me popeljal v svet domišljije in danes vem, kakšno bogastvo sem takrat prejela. Tam sva imela svoj prostor. Kakšen užitek je bilo sedeti v tvojem naročju in poslušati napete zgodbice. Povsod sem te spremljala, bila sem tvoja mala senca. In koliko skrbi sem ti povzročila s svojo nerodnostjo, mar ne? Niti delo na polju in travniku me ni odvrnilo od tega, da ti ne bi bila za petami. Vedno si poskrbel, da sem se počutila tako pomembno. Zvečer, ko sem šla spat, sem vedela, da bo zjutraj, ko bom odprla oči, tvoj obraz nad menoj in da bom odšla s teboj, k tebi domov. Bila sem namreč tvoja princeska in – se ve, dedek bo počakal, da se njegova punčka prebudi, da jo popelje s seboj. Nočno delo, ni pomembno, spanec bo že počakal. Vem, bila sem tvoja razvajena punčka in še danes ne vem, kako ti je uspelo obrniti to meni v prid. Naučil si me spoštovati ljudi, naravo, opazovati ptice, predvsem pa spoštovati samo sebe. Čas je mineval in postajala sem vsa večja. Napočil je čas šole. A dedek je ostal na prvem mestu. Prav ponosno si stal pred šolo, me prijel za roko, za prvim ovinkom pa – smuk v tvoje naročje. Veš, še danes se spominjam, kako sva se med delom učila. In tvoje malice – prava poslastica. Najbolj pomembno zame pa je bilo, da sem dneve preživljala s teboj. Vedel si za vse moje skrivnosti, vedno si našel pravi odgovor na vprašanje. Postala sem prikupno dekle, kot si mi včasih dejal. Nikoli pa se nisem uzrla in v tvojem pogledu opazila žalosti in bolečina. Prezrla sem trenutke, ko si zrl vame in ti je bilo verjetno hudo, ker si vedel, da se najini dnevi končujejo. Resnično nisem opazila, da si vse bolj utrujen in izčrpan. Bil si ob meni in mislila sem, da bo vedno tako, dokler … Bolezen te je nenadoma premagala. Le zakaj, hudiča, si moral zboleti? Zakaj mi nisi nikoli povedal, zakaj mi nisi dal možnosti, da ti vsaj nekoliko pomagam? Izgubila sem te, preden sem se utegnila posloviti. Mnogih stvari še nisva odkrila, toliko ugank naju je še čakalo! In danes, po toliko letih, si še vedno želim, da bi bil ob meni. Tako kot ti, je odšel tudi občutek pomembnosti in spoštovanje do same sebe. Vedno, kadar se želim na koga navezati, se bojim, da bo odšel in me pustil samo v bolečini, tako kot si me ti. Vem, nisi imel izbire, nisi to storil namenoma, a v meni je nastala blokada, nikogar nisem več pustila v svojo bližino. Torej, še vedno si želim, da bi bil v moji bližini. Da bi v tvojem naročju moj deklič poslušal tvoje napete zgodbice. Deklico imam, veš, in rada bi, da bi jo imel možnost videti. Pa saj jo vidiš, mar ne? Ona je najlepše, kar se mi je v življenju zgodilo in če v tem trenutku nisem ponosna nase, sem na njo prav gotovo. Rada bi ti povedala, da sem te imela zelo rada, da sem ti hvaležna za vse trenutke, ki sva jih preživela skupaj. Še vedno včasih ravnam tako, kot mislim, da bi mi svetoval ti. Hvaležna sem ti za prejeto znanje, za spoznanje, da sem, kar sem, da se moram spoštovati, in za občutek, da nisem nikoli sama. Vem, rekel bi, da sem malce prej dejala, da se ne spoštujem več. Res, vendar vem, kakšen je občutek, če je človek ponosen nase. In jaz v tem trenutke ne najdem razloga, da bi bila ponosna nase. Še vedno si želim zateči se v tvoj varen objem, te vprašati za nasvet, ti zaupati vse težave. Oprosti mi, ker se nisem poslovila, ker nisem opazila solz v tvojem pogledu, tresočih rok in počasnejšega koraka. Ampak, veš, morala sem sprejeti, da si zbolel in še preden sem to dojela, si odšel; tvoj odhod me je presenetil, prehitel me je in bila sem izgubljena. Oprosti! Veš, kaj v tem trenutku potrebujem? Lepo besedo, nežen objem in besede, da bo vse dobro. Toliko let je minilo, jaz si pa še vedno želim, da bi stopil k meni in me objel. Trudim se, resnično se trudim, da iz sebe dam tisto, kar je v meni najboljše in nekako to ni nikomur dovolj. In izgubljam, bitko za bitko, … Bolj kot se trudim, bolj ko iščem pravo pot, težje je. Resnično te potrebujem in tolaži me misel, da nekje bediš nad menoj. Meni pa ostaja le spomin nate in na brezskrbno otroštvo, ki sem ga preživela s teboj. Hvala ti!

Nataly, ob takih trenutkih je težko kar koli rečt, držim pesti zate in za vse vas

Včasih kateri bend šalo razume veš, ok me že ni več

hm, kdo ve, ne sej se hecam, ampak res, to je moje mnenje, tko da

Sej Bobnar, sem pri nas poslušala njihov intervju , pa sem bla mal razočarana, kot prvo nobenga heca nista poznala, no vsaj eden je, pa ne bom imenov govorila, pol o sami notranji lepoti ženske je blo govora , prvo je to, šele proti koncu se je še drugi mal razživel, moram priznat, da sem že boljše intervjuje slišala. Vam pa čestitam

Sanjalica

Tko dan, ko sem se prepustila lenarjenju je za mano . Sem spet mal Celestinsko prerokbo v roke vzela, ste me spomnili nanjo... pa en lep telefonski pogovor je za mano, tko da se dan zaključuje carsko

Sanjalica, tud jaz sem bila prepovedan sadež za fanta ful bogatih staršev, sej dokler sva imela le najstniško simpatijo je bilo kul, so me imel radi, sem prispala pri njih, spala pri sestri v sobi, šla z njimi za vikend na morje, potem pa sva odraščala, sva se srečala čez nekaj let in bila na tem, da se otroška ljubezen razvije v nekaj več, potem pa one, to pa ne, ni iz primerne družine. In danes, ne vem, jaz mati on sam, razočaran, sestra pravi, da nikoli ne bo pazabil nekega dekleta. Hm le katera bi to bila pa mi je vseeno, mogoče so me pa obvarovali česa, kdo ve?