otožna

Naj ti tule El Nino še jaz odgovorim. Tudi jaz sem smrt sprejela kot nekaj življenjskega, nekaj, kar je sestavni del življenja, mislim da so ravno dve zaporedni izgubi starih staršev pripomogle k tem, da sem začela razmišljat, brat in se učit v smeri kaj pa vem recimo duhovnosti. tudi jaz sem nekako lažje prenesla smrt obeh kot bi sicer, nisem pa ostala ravnodušna. Zakaj? Ker sem jima imela še toliko stvari za povedat, delovala sem sebično, jokala sem zaradi sebe. Sama se je ne bojim, vsaj mislim da ne, ne vem, če bi mi kdo rekel, imaš še teden dni življenja, bi mogoče spremenila pogled nanjo. ne bojim se pekla niti ne veselim nebes. Imam drugačen pogled na to. Vem, toliko ljudi umre, na takšen al drugačen način. Določene zgodbe nas ganejo, druge pridejo do srca, spet tretje gredo mimo mene. Velikokrat si rečeš, bolje je tako, saj je le še trpel. Za svojega otroka pa si ne morem in nočem predstavljati, da ga izgubim.Preprosto, je del mene. Zanjo bi dala svoje življenje, tu se moje dojemanje o smrti konča, tu je ne morem sprejet, oziroma nočem. Mogoče če bi bila mala ne vem priključena na kakšne aparate, ki bi jo ohranjali pri življenju, bi si želela rešitve zanjo, vendar bi se oklepala še vsake rešilne bitke. Nesebična ljubezen - poznam njen pojem in mislim da sem sposobna nesebično ljubiti oziroma da ljubim, vendar pri svojem otroku sem torej sebična, mislim, da boš ti tud. Veš, kot te objamejo drobne rokice, se stisnejo k tebi in ti z žarečimi očmi rečejo, da te ima rad, to je nekaj najlepšega. tu je filozofija odveč. lep pozdrav

Pa bo prišel čas ko ga boš zaznala in ugotovila od kje prihaja

No vidiš, sej si pričela dojemati in o tem govoriti in to je že veliko. Vonj, ko včasih nekoga vonjaš pa ga ni zraven, kajne?

Ja, saj ti je boris še povedal, pa vseeno: to so ponavadi kaka kolesa ali nekaj podobnega ... kolesa na avtomobilu npr. Samo se ravno sedaj ne morem spomnit, kaj bi to bilo. bratje v lisicah, ko iz zapora bežijo

po Aakhutovem difiniranju pa jaz vroča ratujem

bravo jaz,

Ko bi bilo le več takšnih ljudi, ki bi to znali pojasniti oziroma si upali povedati naglas, kajne?

Sej te razumem, ker sem prebrala do konca, ampak tisto je resnično žalostno, kot je žalostna ta nepotrebna smrt, ampak v delčku sekunde, v delčku sekunde se lahko uniči vse. Hudo mi je za starše, sestro, ker v tem trenutku so oni tisti ki trpijo in ne mali. In ne želim se postavljati v njihovo kožo niti kadarkoli to občutiti. Zanj je naloga v tem življenju končana. Žal. In to tudi pusti grenak priukus

naj ti čestitam za legendo

jaz pa se strinjam z enim delom njegovega posta, Sanjalica, resnično otroci umirajo povsod in to je najbolj žalostno, da se to dogaja, mar ne?

vsaka zgodba ima nekje svoj začetek, kajne

ob branju tvojega posta sem se spomnila na prijateljico, ki pravi, da je z vsemi, ki ji nekaj v življenju pomenijo, najprej vzpostavila kontakt z očmi. men pa najprej pade v oči nekaj povsem drugega,ha, zanimivo, pramen las

ima mateja dans kak poseben dan?

Mateja, tole mi je pa všeč, tvoje razmišljanje in dojemanje

a po isti poti tečejo in v isto smer

Sicer pa verjemi, da ko boš stara 70 let in držala pod roko svojega moža, bo v tistih letih, ki jih bosta preživela skupaj veliko solz in smeha, ovir in odrekanja, majhnih nežnosti in radosti,tko da uživaj v trenutku in se ne bremeni s preteklostjo in prihodnostjo. vse kar je je trenutek, ta, naslednji. trenutek, ko te pogleda v oči in se ti nasmehne, pozabi na strah, zapomni si trenutke - iz njih je sestavljeno življenje.

jabolka jedo oče sin in vnuk, torej dva očeta in dva sinova. a sem uganla

A to velja samo za Tamaro?

Banči, še nekaj imam jaz za pripomnit, nihče ti ne bo pomagal razen sama, za tisto, kar se dogaja v tvoji glavi, tud jaz dolgo nisem imela samozavesti, pa sem jo dobila, ko sem si dovolila, da se cenim in se imam rada, ko si privoščim dolg sprehod, meditiram, al samo berem,... se nasmehnem ob glasnem petju ptic zjutraj, ko uživam v majhnih malenkostih, ampak do tega moraš priti sama.

Skrivnost Shambale je bila pa zame v tistem trenutku kar mal težka za dojemanje, mogoče nisem bla dobolj zbrana, ampak kr mal preveč za mojo glavo. Drgač so pa super, sem po Celestinski začela opazovat bitko za premoč v pogovoru, sicer lažje v pogovoru drugih kot sebe, ampak mui je pa nekaj pomagal, nisem se pustila več provocirat, haha, jaz dajem energijo drugim na prostovoljen način, ne na silo, a ne?

Banči, kaj pa če je globoko v tebi dvomček, za katerega veš zakaj in kako je nastal, pa se bojiš in si ga ne priznaš?Drgač pa malce ljubosumnosti je lahko tudi znak, da ti za nekoga ni vseeno, da ga imaš rad, zato malce ščepec zdrave ljubosumnosti ne škodi. Poglobi se vase in verjemi svojim občutkom

1 7 perilo bež, hlače rjave, pulover bež, daljša jakna črne barve in črni čevlji včeraj za menoj težak dan, sem ga malce na prijeten način začinila danes mislim malce izprežit, ampak včasih sem kot slap(kakšna primerjava, haha) Nekaj se zamislim potem pa bum, pridejo na vrsto čisto druge stvari, misli, delo. Dinamika kaj, ej včeraj je pa bil dan, ko sem opravljala menda pet delov naenkrat, uf Druženje - sej se kar povabijo in to z raznimi prošnjami zame, jaz pa, ajajaj Tko gremo v novi dan Vojko, lep dan

Mateja, kako gre že tisto, da so iskali bogastvo povsod drugod le na domačem vrtu ne, zato

1 7 , rdečo perilo, rjave nogavice, rjave hlače, črn pulover, črna jakna in čevlji. počutje - zaenkrat zaspano, kašljasto, hm, bo dan pokazal svoje, kajne? lp

ribica, saj sem potrpežljiva, ker upam, da to še ni bil pravi odgovor, tišina, ane?bom potrpežljivo čakala