ja sej vem, ampak zanimivo je, ko sva s malo odhajali domov, me je preplavil tisti občutek, bi ostala, ampak sem mama in ne morem gledati otroka, ki se bori s solzami, na robu spanja, ko komaj stoji, srce ti ne da, to je brezmejna in brezpogojna ljubezen do svojega otroka, ko se nečemu, kar bi rad, odpoveš in ti ni žal, si srečen, ker storiš nekaj zanj ne zase in takšnih trenutkov je veliko.. ker ga imaš preprosto rad je prišel moj malo prej domov in dejal: "Sem jim rekel da mi je prav žal ker je odšla ona domov in ne jaz, ker sem vedel, da bi še ostala :xx!: ja, ja, moški odšla sem pa z veseljem zaradi male