otožna

fitnes ti v podzavest prihaja... jaz pa cerkev (cerkev ), pa kao eno pogodbo smo tam podpisovali, sicer ne zame, ampak za mami zamenjava njenega stanovanja , pa so bile po dolgem času super sanjice, je bilo vmes tud kaj erotičnega pst

brskam po luninem netu in zaidem med afirmacije... tole danes popolnoma zame: Vedno se vse uredi, zato se bo uredilo tudi zdaj. in še ta: Dovolj se cenim, da se zadovoljim le z najboljšim. Mislim da bom danes tole še nekajkrat prebrala in si zaprtih oči ponovila.

Namrec - mene se ne da. Se imam za zdravo osebo. Kako to razlagas? Resno - to me je od nekdaj zanimalo, kako da se me ne da hipnotizirat... Pa VERJAMEM v hipnozo... in se tudi sprostim in vse. Samo nekako se potem zgodi, da je tale hipnoza nekako 'vzajemna'... To se mi je do zdaj ze trikrat zgodilo, z dvema razlicnima osebama (ki priznano in dokazano vplivata na ddruge). pri meni tud ni uspelo trem osebkom... , pa naj bi bila tud jaz zdrava osebnost, baje mogoče sem pa res blokirala, ampak nehote, ker sem si želela razčistit določene zadeve, hm...

Hoj Otožna Če si že sama delaš blokade (glede plače) - le kdo ti bi jo potem povečal! Vojko kakšne blokade, hm... ne, le mogoče je napredek to, da nočem podpisat pogodbe za celo naslednje leto... pismo, kaj sem pogumno nastopila pa razočarana nad določenimi osebki

močna resnična misel, ne samo za forum, temveč za življenje

zakaj strah? ne vem, vem pa da je čustvo, tako kot upanje, strast, razočaranje in jeza. Tisti strah veš, ko ti zagrne grlo, ko pričakuješ nekaj, razmišljaš o rezultatu in se ti v misli priplazi dvom in se ti utrip poveča in dobiš občutek, da se lahko zgodi nekaj kar ne želiš. Strah, ko greš zvečer sam po samotni poti in se ti zdi da slišiš za seboj korake, kar naenkrat pospešiš korak, ... Strah, ko imaš občutek da nekoga izgubljaš,ko ti v oči pridejo solzice in že vidiš življenje brez njega... upanje je lahko brez strahu, lahko je pa prisoten tudi strah, čeprav bi jaz temu rekla dvom... to ni panični strah, to je le čustvo kot gnev, želja, sreča... ne občutiš strahu? Si ga premagal? super, tudi jaz si tega želim...

Joy, dobrodošla- želim ti čim manj čustvev povezanih s strahom. Drži se!

oj, a ne moreš spat, al še niši šel spat

črna luknja, sprejmi in poskraj vase moje razočaranje nad osebo, ki mi je bila teh pet let zelo blizu... sprejmi vso žalost in obup... naj vse kar v tem trenutku občutim ostane tu, ker drugače lahko naredim totalno neumnost...

Sem ravno danes nekje povedala, da sem doktorirala iz potrpežljivosti...

Mateja

Pa ne da rabš tud ti LCD monitor 15''. tist je na vaju letel metri, halo

če dobro pomislim, me pa že dolgo ni streslo, zelooo dolgo, sam da me ne bo jutri... drgač mi pa anketica kaže da sem že sodelovala, hm, le kdaj

Hm, jaz sem mislila jezik, včasih Tina na pomoč priskoč pa ga prilep , pa bi bil telefonček prav tako prikladen, ma kako ritko... jaja, najbolj da deset metrov stran

zdej bi mi pa ta telefon prav prišel a ti ne veš, da se jaz ne staram

ja jst bi tud pof pa bi bla mogoče mal mlajša

Vidiš Mateja, kmečka logika pa štekamo vse a Volkova ikonca

al pa če hočeš fantu al pa možu nekaj pokazat, a

jaz pa sem morala se vlamljat ven iz stanovanja... kako to zveni so me notri zaklenil, brez ključa pustil in šli... sej je blo vse ok, dokler sem zjutraj spala, ampak mal predolgo spala, ko že oblečena za počitniško delo ugotovim, da nimam ključev... Stanovali smo v prvem nadstropju... pod balkonom ravna streha od trgovine in na drugi strani mreža kamor so dajali "gajbe"... Torej čez balkonsko ograjo, balkon ostal priprt , čez celo streho, nato pa lepo po mreži navzdol... sosedi pa na balkonu, seveda so vsi ob moji kolobaciji ostali čisto resni dobro da sem bila vsaj tolk pametna in nisem imela kiklice a me je sedajle slučajno kdo od sosedov prepoznal

včasih pa te dober prijatelj tudi razočara, pa čeprav mogoče niti ne ve za to... že cel dan razmišljam o tem, da bi mogoče pa morala mal nabrusit jezik, pa kdaj tudi ostro nastopit, pa prijatelj gor al pa dol, če je pravi, bo to razumel. MAR NE

sicer pa imamo lahko več sorodnih duš mar ne, skupinica kot razred... hej, tud tu je skupinica

pa se ti ne bo veš... ampak če si to želiš, pol ni samo prijetna začimba, hja, kako poznano

hoče kdo malo moje potrpežljivosti?Jo imam malce preveč in grem v svojo škodo

nesebično, lepo še malo od mene