otožna

PRIZNAM, da skačem čez plot....... v službi........ na forum........ tko, zdej se mi pa oprosti, mar ne

od kdaj pa ti meni misli bereš še v službi, pa vem da ne smem

haha, tko sem ponavadi zaključila svoj popoldanski programček..... imejte se radi je lahko tud imejte se radi med seboj, dragi

se strinjam

Brezpogojna ljubezen možna, zakaj ne... nekoga imaš rad, ga sprejemaš, vidiš njegove napake te ne motijo, puščaš mu dihati, ne vsiljuješ mu svojega mišljenja, če gre mu pustiš oditi.... pač ga imaš rad..... obojestranska brezpogojna ljubezen težko, ker že brezpogojno ljubiti brez kančka sebičnosti je težko, da pa se najdeta dva je pa kot voda v puščavi.... imejte se radi - sebe najprej

ma sej tist njegov pogled, ko sem spustila denar v torbo za harmoniko in sem čakala da bo dvignil pogled, in njegov pogled odtehta denar, žalost, bolečina, razočaranje in ponižanje... le pokimala sem mu...... uf, imam lepo življenje, kljub vsemu

Mushi, saj veš, vozi me vlak v daljave, ... oziroma letalo, uživajta! Pisarno imam nad tržnico v našem mestu in celo dopoldne sem poslušala zvok hramonike. prijetno, ma niti ne, ker sem vedela da možakar sedi zunaj, igra in upa, da mu bo kdo poklonil... pred njim na tleh v mapi eni papirji potrdila o bolezni... nisem brala ni bilo potrebno... premišljevala sem, kako na tleh se mora počutiti človek, da gre igrat in prosit, vem v velikih mestih je to standard pri nas pač ni... vseeno mi je, ali so papirji pravi, al ne,... ali je otrok res tako bolan al ne... tisti jur, ki sem mu ga poklonila men ne bo tako zelo manjkal, vem, kako je če se vrtiš v začaranem krogu, njemu bo koristil, pa za karkoli že... ne žica, igra, na hladnem......

Jan_Tar dobrodošla

Pa jih preberimo danes še enkrat, kaj, saj škodit nam ne more, lahko samo koristi

Borism, baje tud škrtam z zobmi

prišparati, kaj je že to hvala

se hecaš, a

hm, pa si mi nekje napisal, da bo drugo leto posebno leto, ja sej mogoče se bom umirila

Upam, da bo tud zame kak dokument uspešno spisan

tko pa poglejmo rokomet in naše dečve, kaj so sposobne narediti Moja mala je strastna navijačica Katje Kurent T., jo moram pohvalit, ji je poklonila dres Slo reprezentance in ji še bolj z rokometom glavo zmešala

joj, kaj sem se spomnila.... Stara sem bila okrog 18 ko sva se z mojim na črno pridružila kolegom na morju, torej midva pa še trije kolegi v apartmaju - dve sobi... spala sem v spodnjem perilu in majici... eno noč vstanem, se pizdim kao na eno kolegico, si oblačim njegove kavbojke seveda narobe obrnjene in njegove škornje... vsi štirje so me začudeno gledal in bili čisto tiho. kako vem, ker sem se prebudila in šok, ugotovila kaj počnem. In kaj sedaj, naredi se da spiš, bejž v posteljo, kot da ni nič. Oni pa v smeh, mislila sem, da se bo zemlja odprla Naslednje jutro sem verjetno z očmi streljala, ker ko me je kdo samo pogledal, je umaknil pogled in ostal tiho... sej so dobili dobro kosilo Šele čez nekaj let, ko sem sama sprožila pogovor o tem večeru smo se nasmejal iz srca...so šele takrat ugotovili, da se znam sama sebi tud smejat, mislem kolk časa so rabili

Je Otožna spet malce romantično razpoložena Vse se je pričelo kot nekakšna igra, igra, ki je nisem pričakovala. Bila sem tako osamljena in nekaj v tvojem pogledu in nasmehu mi je govorilo, da si lahko ti tisti, ki bi pregnal ta občutek osamljenosti. To je bilo obdobje, ko sem si želela le nekaj prijaznih in lepih besed, ki bi mi dajali občutek, da sem tudi jaz nekdo, da sem tudi jaz lahko ženska, ki prebudi noro željo, željo po vročih poljubih in trenutkih nežnosti. Našla sem tebe, ali pa si ti mogoče našel mene? Bil si pripravljen pogovarjati se z menoj. Sprejela sva igro, igro skritih, norih misli in prijaznih besed. Bilo mi je všeč. Nič nevarnega, vendar tako novega. Nikoli nisi vedel, da je zazvonil telefon ravno takrat, ko sem te najbolj potrebovala. Bil si mi čudovit prijatelj. Mogoče si občutil, da te potrebujem, ali pa je bilo tukaj nekaj višjega, neznanega. Vendar, v tistem trenutku si mi dal največ, kar sem bila sposobna od nekoga prejeti. Neizmerno sem ti bila hvaležna. Nisem se več obremenjevala ali je vse to igra ali je le nekaj več. Želela sem biti človek, človek, ki ima svoje sanje. Nadaljevala se je igra in oba sva vedela, da postaja vse bolj vroče in vse bolj nevarno. Ta igra je vključevala tudi idejo o romantični večerji ob svečah z nežno glasbo. Še vedno sem se le igrala. Prišel je trenutek, ko sem sedela v tvojem avtu in se odpeljala v neznano. Skušala sem zbrati misli, prvič v življenju sem storila nekaj iz nagiba, nekaj nepremišljenega. Počutila sem se noro, vendar svobodno in predvsem srečno. Počutila sem se varno in prav nič me ni motilo, da sem naslednje trenutke svojega življenja prepustila tebi. Tisti večer sem odkrila nekaj, kar sem vse te mesece tlačila vase, v svoje srce. Ko sem zrla v tvoje oči, sem želela potopiti se vanje, tvoje besede so božale mojo dušo in noro sem si zaželela tvoje bližine. V zraku je bila nekakšna napetost, norost, ki sva jo želela izkusiti oba. Naslednjega dne ni bil več, ni bil več pomemben. Pomemben si bil ti in pomembna sem bila jaz. Po dolgem času zanikanja in skritega hrepenenja mi je telo preplavila toplota in želja po moškem vonju, dotiku in telesu. Bila sem omamljena, napetost je naraščala in oba sva čakala. Kako sem si želela tvojega dotika, tvojega poljuba, v nogah sem čutila vso težo pričakovanja, slišala nori utrip mojega srca, a sem le tiho obsedela. Predvsem pa nisem več igrala. Pričelo se je zaključno dejanje najine igre. Še vedno imam pred seboj trenutek, ko si se nežno sklonil k meni in sem vedela, da je to edino, kar si še želim. Končno sem začutila tvoj dotik dlani na svojem vročičnem telesu in verjetno mi je sreča obsijala obraz. Kar naenkrat to ni bila več igra, kar naenkrat je to postala resničnost – in prekleto všeč mi je bilo, prekleto všeč. Ko so se najine ustnice združile v tako težko pričakovanem poljubu, sem pozabila na čas, svojo osamljenost, ljudi, ki so bili povezani z menoj v preteklosti, prihodnosti in sedanjosti, na prostor. Bila sem ujeta v neskončnost tvojega objema in želela sem ustaviti čas. Postala sva eno v vesolju, vse je bilo tako spontano, naravno. Sporazumevala sva se brez vseh besed, željna le en drugega. Napetost pa je še vedno naraščala. Pogledala sem te v oči in videla toplino in nežnost. Sama sem jih zaprla ter si želela globoko v sebi ohraniti ta neponovljiv izraz. Bil je tako popoln, tako iskren, v njem sem videla le bolečino in ljubezen. Razumela sem te. S prsti sem nežno segla v tvoje lase in si želela zapolniti vsako malenkost te najine igre. Verjela sem v svoje občutke in se ti brezglavo predala. V očeh sem ti prebrala željo, strah, obup in upanje. Imela sem svojo sekundo nepopisne sreče s teboj in tiho misel, da se bo nekoč najina igra nadaljevala. Pripravil si me do tega, da sem se pričela ceniti, imeti rada sama sebe. Hvala, srečna sem........

mam podoben problemček, ko v knjižnico vstopim, me knjižničarka čukav gleda in si verjetno misli, le kaj bo spet želela... ma me moti, da imajo kao ne vem Pogovori z bogom 1,2,3 na enem mestu Druženje z bogom pa sploh naročit niso hotele, halo?Pol pa dajo to knjigo, ker sem vztrajna (ne sam zaradi sebe) in jo končno naročijo pod pisatelja na drug konec... Magija uma čisto med romani, pa se mi zdi, da bi pasala kam drugam , najbolj da me honorarno zaposlijo, pa kakšne literarne večere tud na te teme pripravijo Domovanje duše, zanjo še slišale niso, smola zanje, ne zame, jaz se znajdem

Sanjalica to je nasvet tudi za naju

Da na hitro uletim, ker sem v gužvi :xx!: Temna stran iskalcev svetlobe je super zadevca, govori pa o tem, zakaj nas določene lastnosti pri drugih motijo, na kratko, Tečaj čudežev - ja težko branje na trenutke, to knjigo so omenjali v knjigi Poslanci luči in ker je podatek v knjigi, da so zapiski v Istri, Reki se mi zdi, sem jaz malce zanje pri nas spraševala. In v roke mi je prišla naročilnica za prednaročilo, malce cenejše, vendar nakup po intuiciji. Tako sva s kolegico tvegali, saj nisva vedeli kaj kupujeva in strošek razdelili ... Marsa

Mick, še jaz, vse najboljše

malce se šetam po luninem netu, klikne na modro misel zame in Ne morem narediti Velikih stvari - le drobne stvari z veliko ljubezni. MATI TEREZIJA pismo, danes res tole zame

govorim nerazločno , šetam, še posebej kadar je lunca

torej, ker je pecilni prahec, ga natrosi po banjici, pusti 20 minut, kot je blo napisano, potem pa z mokro cunjico obriši, vsaj jaz sem tko in banja je očiščena, če je pa drgačni postopek pravi, pa ne vem, ampak učinek je bil vseeno