otožna

ja Marsa, definitivno je boljša, je mala rekla, ko sem gor pacala, mmm paše , pa še spomni se ne čez dan na koleno, ok sedajle dva dni ne bo treninga, tko da, bova videli, sem pa ful vesela za tolo glinico, pa še čist tko mim grede sem jo dobila, Ašičevo, so šli šefi v Ljubljano in so mi jo prinesli, pozorno, kajne? Ampak tole s spanjem, mene že dva dni nekaj more spremljajo... ah ja... bo že

hvala

Umetnica, hvala, tolk trnove poti še nisem doživela, ampak se že kažejo popki cvetja, torej, z ribico grem pogumno naprej

je pričela migat tud v mojo smer sicer bo še nekaj časa trajalo, ampak odvija se, odvija Ribica hvala, pa ne pozabi, še dolga pot je pred nama

sem se nekaj let otepala tega olja, danes pa gledam v omari, ker moj ga obožuje, hm, diši lepo, je domač, gost, ok, probaj in ne boste verjeli, Otožni je všeč, no še za eno stvar je dobro da sem tu Terapija z glino se nadaljuje, sem dobila celo Ašičevo, so mi jo prinesli iz lj, bova danes probali to, ker tista blazinica je neugodna, težka, ne posuši se, pa še mokro je vse, torej nadaljujeva... pravi da manj boli, kljuva, pa mal jo koleno peče... greva naprej... tko kratko javljanje od Otožne

haha, ne reci mi da ne upam, pol sigurno upam, pa tud če ne upam jaz se pa sred parka pozimi kepam z otroci, sicer me mal čudno drugi gledajo, ampak so se že navadili, da sem pač otrok, kadar mi to paše tko, da te čisto razumem

zakaj pa, men je pa prav simpatično tale odgovor deloval

prestara? če se kdaj počutim prestaro za kakrkoli je to verjetno odvisno od trenutnega počutja...

veliko

jupiter kvadrat saturn, to bo neko težko obdobje a? a ne nakazuje to spremembe hm

ta ime sem jaz imela za fantka pripravljeno, no pa je prišla princeska

marsa, sem pa mi je ušlo iz glave , ampak v tistem ko sem pisala sem razmišljala, da je kljuvanje omenila in evo puf, je že gor, ampak je potrpežljivo tri urce bila čisto pri miru, haha, ampak čisto pri miru

danes sem v dilemi, veliki dilemi, zvečer sem o eni stvari očitno mal preveč razmišljala, potem so se pojavile druge črnoglede misli in tlačila me je taka mora, da še sedaj nisem prišla čisto k sebi. Mali dala glino, pa je še prezgodaj da bi vedela, če bo s kolenčkom bolje, pravi, da jo ne boli ampak kljuva, hm, kaj je to dobro al slabo, ma ne vem, slab dan, slab dan... očitno ...

janjak vidiš v tem razmišljanju sva si različni, ker jaz nikomur ne serviram, le želim da se mi dopusti tako kot jaz drugim dopustim, da sem to, kar sem, ne da sem oseba, ki si jo je nekdo ustvaril po svoje. Želim si, da bi imela tak odnos do partnerja kot ga imaš ti, vendar sem po štirinajstih letih najine veze počasi prišla do zaključka, nda mogoče pa res ne gre več. Nisem rekla, da se ne trudim, se, zato še vedno prenašam njegovo slabo voljo, izbruhe jeze in še kaj. Ravnotako kot smo ljudje različni, so tudi veze,... Želim ti, da nikoli ne izkusiš tistega, kar sem sama... lep pozdravček

hvala mislim da me razumeš

Nataly, to pa poznam za delček sekunde... pol pa tistim,ki jih imaš rad to tudi poveš... upam, da si danes boljš

sanje pa so dovoljene, mar ne

auč, apo tridesetem, uf

vem, samo šokantno je to, da sem hm, po prvem novembru odšla svečko prižgat in na grobu rekla, 16. novembra pridem k tebi z rožico, že kot otrok sem mu vedno nabrala šopek, smešno, če se danes spomnim, in danes spregledam datum in se pojavlja intenzivno v mojih mislih dokler se nisem spomnila na obljubo, sedaj sem pa zadihala. zvečer mu pa povem, kar me muči, mogoče, mogoče, bo moj angel varuh ali pa podzavest posredovala odgovor...

dolgo časa sem se trudila, se prilagajala, svoj dan uravnavala po željah drugih, končno pa sem spoznala, da sem na svetu tudi za to, da sama določene stvari spoznam, ne samo tisto, kar bi mi nekdo dovoljeval, ne vem če želim soboto preživeti ob knjigi naj to dopusti, tako kot jaz njemu, da gre na pivo s prijatelji. prilagajala sem se več kot deset let sedaj pa šok, otožna ni več ponižna, o otožna ima svoj pogled na svet in svoje mišljenje. mogoče je delček k temu da sem trenutno brez volje vlagati energijo v najin odnos pripomogla tudi situacija v kateri se trenutno nahajamo kot družine in sem vse breme prevzela hočem nočem jaz in želim si, da bi bilo drugače in sem sita, naveličana, predvsem pa si želim miru in ljudi okrog sebe, ki bi me sprejeli takšno kot sem. ma sej ni slab človek sploh ne, bila bi odlična prijatelja, vendar bi moral priznati, da sem človek s svojimi željami in napakami, s sanjami in upi, da sem to kr sem...

vem , da ne morem tu komunicirati s teboj, dedek, vendar, cel dan že razmišljam, zakaj zopet jočem, ko razmišljam o tebi, zakaj te spet prosim za pomoč, zakaj si mi že cel dan v mislih, prižgem tv, film s podobno tematiko, vzamem knjigo, zopet isto, zjočem se, želim ti povedati, da te potrebujem, nato me prešine,pogledam kolendar in vidim, danes bi imel rojstni dan... si me poiskal

zanimivo, ker midve z matejo piševa o čisto isti stvari

a vidiš

prepiha misli, ja to bi tud men trenutno prav prišlo