Yasmina

Kot da se moram popolnoma sesut, ja. Kot da sama lezem v brezno in pol bom…. Ne vem, mogoče legla k počitku, ker itak je brezveze. Rada bi razmišljala in res je, da se še dolgo ne bom sesula. Ker se preprosto ne smem. In ker še čutim nekaj energije v sebi. Sex….. Vedno sem sex povezovala z ljubeznijo. Ljubezen mi pomeni delati skupaj, si drug drugemu pomagati….. Tega ni bilo, posledično tudi ne sexa. Mogoče kazen. Če pa sem že pristala na moledovanje, je bila muka. In pol…. Začaran krog ja. Vem. Vem da me čaka delo. Pa tudi če delam na sebi še sto let….. Samo, da bi lahko mirno zaspala. Ker zdaj niti tega ne morem in ne smem. Nočem pustiti za sabo finančne luknje, niti ne nepospravljene bajte… Da iščem novega dedca…. Ne vem. Pogrešam nekoga ki bi šel z mano v štric. To kar imam zdaj(a o je že druga zgodba) ni to. Novega dedca se bojim. Ker kot ponavadi bom spet izbrala »barabo«. Pa čeprav jih je nekaj v vrsti, ki bi ravnali z mano kot z princesko. <br style=""> <br style="">

Da me ma oče res rad, me je prepričal dogodek na morju. Spali smo v istem šotoru. Oče, mama, sestrica in jaz. Tam nekje 15 let sem imela. Še danes se spomnim kako sem začutila golazen na roki. Škorpijon. Pičil me je. Ko so me zdravniško oskrbeli smo poskušali zaspati. Zaspala je samo sestrica. Oče pa je nonstop drezal v mamo kako sem, če je vse vredu itd. Jaz sem se pa delala da spim. So bile njegove besede balzam za mojo dušo.<br style=""> <br style=""> Secirator tudi se zavedam, da če črtam pir in tobak, mi ostane več kot dovolj za preživetje. Tudi vem, da mi država plača vse, pa še da socialko po vrhu. Če se le spravim do socialne službe. A tja se spravljam že več kot leto. Mogoče prav za to, ker me je sram. Ker vem da mi ni potrebno in da ni fer do vseh tistih ki pridno delajo kot mravlje. Mogoče si nočem priznati, da sem res na dnu. Ne, Secirator. Nisem kupila pijanca. Sploh se ne spomnim, da bi bil kadarkoli pijan. Bil je pa sezonski đanki in živčen človek. Danes ima novo punco in novega otroka. Vmes pa je bil zgubljen. Si je želel nazaj in živel prazno življenje v svojem svinjaku. Dobesedno. Zabuhel in sam. Moja alergičnost nanj je trajala kar nekaj časa. Je prišel na obisk, pa mi je blo kako uro čisto ok, potem sem pa komaj čakala da izgine. Ampak danes je ok. Kot da se je vdal in ni več podoben sam sebi. Skupaj pridejo na kakšno družinsko praznovanje in se dobro razumemo. In vedno sem trdila, da je dober človek. Samo nekaj ga je zjebalo. Vzori, verjetno. Njegov oče je bil človek s katerim sva se najbolj štekala. Bil je pa tudi pijanec na intervale. Takrat je bil res kot norc. Drugače pa je bil dober družinski človek, ki se mu je vsake toliko spipalo. Men bi se tudi. Če bi imela takšno tečno babo ob sebi. Ne počutim se krivo za njegova stanja, je pa res, da mi je po mnogih letih očital zakaj nisem bila strožja z njim. Ker lahko bi bili srečna družina. Lahko bi bili. Nikoli se nisem počutila princeska, dekla pa res. Deklo špilam že mnogo let. Vsem in vedno. In nisem si všeč. Da je vse za nekaj dobro sem pomislila tudi ob smrti staršev. Res je. Vprašanje kaj bi bilo z mano če ne bi imela svojega doma. Ker pri Davidovih nikoli ni bil moj dom. Vedno sem se počutila prišlek. Niti kruha si nisem upala vrezati. Vzela sem tisto kar so mi dali in se poskušala zahvaliti s čiščenjem njihove bajte. Ta je bila res v razsulu. Umazana. Saj drugače ni bilo možno. Služba, kosilo in cajtunge. Pa radio in tv. Hkrati. Pa križanke. Oče uspešen poslovnež? V primerjavi z mano, sigurno. V kratkem času je postavil hišo in nekako smo bili finančno v mejah normale. Mama je bila skromna. Odlična gospodinja. Odlična kuharica. Pa šivilja in štrikarica. In hiša se je bleščala. Pa imela je čas za svoje starše in vsak dan obiskovala naju. Z polnimi torbami na svojem malem vrtu vzgojenih dobrot. In vedno s čim novim za tamalo. Razkošja pa nismo poznali. Res sem bila vržena v vodo. Naenkrat. A imela sem vzor. In talent za gospodinjske zadeve. Kuhati sem se naučila z lahkoto. Brez kuharske knjige. In vedela sem kako mora izgledati pospravljena bajta. In tudi jaz sem štrikala in kvačkala in šivala. Želela sem biti kot mama. A želela sem biti tudi kot oče. In vsega skupaj sama nisem zmogla. In že zaradi tega se nisem imela rada. Rada bi bila najboljša. Kot onadva. Samo v eni sami osebi. Da, rešujem trenutno stisko. Vem, da me samo to ne bo obdržalo nad vodo. To sem poskušala že nič kolikokrat. Pa sem vedno padla spet dol. Začeti bi morala pri temeljih. Vem. Zdaj je kot da bi barvala fasado ki že razpada. In zato sem tu med vami. Da mi pomagate spregledati in prepoznati. Secirator, vem da v moji zgodbi nekaj manjka in res bi rada to poiskala. Iknee, mogoče sem se narobe izrazila. Vem, da ne polivate mene. Vem, da mi skušate povedati, da nisem tako močna in ah in oh in sploh. Ampak ne znam si predstavljati da bi preživela če ne bom takšna. Mogoče sem res čutila pomanjkanje ljubezni. Sploh se ne spomnim, da bi me mama vzela v naročje. No, ja. Enkrat sem ji zlezla sama. Tako za hec. Pri dvajsetih. Občutek je pa bil blazno dober. In ko je mama umrla sem mislila samo na to, da bi lahko to še vsaj enkrat ponovila. Hvala. Grem v knjižnico ta teden.

Preden odgovorim na Seciratorjeve iskrene in verjamem da dobronamerne zbodljaje, nadaljujem zgodobo. YASMINA (med dvajsetim in tridesetim) Potem so mi duhovi namignili kdo bo moj fant. Dobesedno. Seveda sem šla poiskat to skrivnostno bitje in ga tako dolgo fascinirala, da me je vzel za punco. Pa se je začel. Pornič za Jankota. Eh, saj ni bilo nič takega. Prvi sex pač, izguba nedolžnosti, pa še 2x sex, pa sem bila noseča. Ta moj me je znal spraviti v jok. Včasih je bil tako krut, včasih pa pravi cuker. Na splošno sva pa bila kot dva frenda. Pri njegovih sva si pričela spletati gnezdo. Tako skromno. Si poiskala delo. Zapustila študentsko sobico. Vpisala vzporedno študij blizu doma. Novice so bili bližnji veseli, le očetu se je zdelo, da je premlad za starega očeta. Potem pa je vnukinja kljub vsemu postala njegovo najljubše bitje. David se je pričel spreminjat. Bil več v gostilni kot doma, včasih me je čisto tako iz ljubega miru klofnil. Njegova mati je izjavila nekaj o tem kako je sosed rekel, da je otrok neznanega izvora. Tako pogosto govorijo prevarani, ne? Par stavkov dvoma je izrekel tudi David. Dovolj. Prizadelo me je. Takrat se je pričela dobesedna priklenjenost na hčero. Vedno z njo. Sama na izpite in delo. Drugače z njo. Sama za vse. David mi je pomagal vsega skupaj kakšno uro. Na leto, mislim. Ne, na dan. Sama nikamor. Tašča je odgnala tudi vse prijatelje, češ da se ne spodobijo moški obiski ko sina ni doma. Pa je bil samo en skupni prijatelj ki je šel mimo in prišel na kavo. Narobe. Narobe je bilo tudi ko sem enkrat samkrat šla s kolegico na pir v bližnjo gostilno. Narobe tudi ko sem šla na obletnico mature. Me ni pustil. Pa sem z ipike vseeno šla in bila deležna klofute. Ko sem se potožila mami, da preveč hodi po gostilnah je rekla da je to ok, saj moški pač hodijo po gostilnah…. Ja, ona je bila tako vzgojena in tega navajena. Tako kot stara mama. Kmalu sem imela vsega dovolj. A kam bi šla? Domov nisem želela, ker nisem želela priznati, da ne zmorem. Razmišljala sem o tem, da se s hčerko odselim spet k stari mami. Tam me je še čakala moja soba iz otroških let. Potem pa sem nekega lepega sončnega dne, ko sem ravno prišla s sprehoda, zagledala svojega, pa teto in strica. Nenavadno. Sredi belega dneva. Obisk? Ne. Žalostno novico so prinesli. Prometna nesreča. Mrtva! Oba. Ne verjamem. Nisem verjela in še vedno ne verjamem. Zakaj prav jaz? Zakaj prav meni? Ni fer!!! In moja mala sestrica. Združeni v bolečini. Nikoli nisva priznali, da ju ni več. Še vedno sta bila prisotna. Najina mama naredi tako….. Vedno kot da se ni nič zgodilo. Prevzela sem očetovo firmo, ker se mi je zdelo pomembno da ohranim njegovo ime. O gradbeništvu pa nisem imela pojma. O poslih tudi ne. Nekako smo preživeli. Sama tako da sem stala sestrici ob strani in skrbela za hčero. V naši domači hiši. Sicer skupaj z dragim, a sama za vse. Ma, saj ni bil več dragi. Vsega se je nabralo toliko, da mi je vsak dan šel bolj na živce. In velika ljubezen se je spreminjala v sovraštvo. Prosila sem ga da gre. Vse skupaj je postalo neznosno. Včasih sem se tako zadrla na otroka, da sem se ustrašila samo sebe. Dovolj! Pretepal me ni več. Zbrala sem pogum in se mu postavila po robu. Čisto vseeno mi je bilo kaj se bi v tistih trenutkih dogajalo. In če bi se ponovilo bi mu zmetala stvari skozi okno. Zavedal se je, da mislim resno. Saj se je trudil, bil vedno boljši. Hkrati pa bil živčen, žrl tablete za živce in pil metadon. Bilo je prepozno. Alergijo sem dobila samo če je bil kje v moji bližini. In tako sem nekega lepega dne zložila njegove stvari v avto in odpeljala na njegov dom. Nekaj dni je spal v avtu in hotel priti nazaj, pa ga nisem sprejela. Hčera me je očitajoče gledala, jaz ji pa nisem mogla razlagati podrobnosti. Rekla sem ji, da ati noče pospravljat, pa da je zato moral it. Pa je rekla, da bo ona pomagala. Pa da naj ati pride nazaj. Fuck you David! I don`t want you back! Takrat se nisem spraševala če bom finančno zmogla sama. Preprosto je bilo preveč. Bo že kako sem si mislila. Čeprav je bila firma takrat blaga senca tega kar je bila včasih. David mi tako ni bil v pomoč. Ne v firmi, ne pri hiši, ne v gospodinjstvu. Je pa bil en stalen vir dohodka pri hiši. Ampak nisem se spraševala kako bom zmogla. Vedela sem, da moram zaključiti zgodbo. In zaključila sem. Trdno odločena, da bom zmogla sama. Čutila sem olajšanje in da bi čisto odrezala, sem se odrekla tudi preživnini.

Res je. Če bi bilo vse ok, ne bi jamrala. In to jamranje mi gre najbolj na živce. In prav paše mi ko me polivate z mrzlim tušem. Saj v bistvu vse že vem. A če sem polita x krat več, bo mogoče pomagalo. Danes je nov dan. Niti ni toliko važno kako je postla iztrošena. Navzdol vodi pot samo k večnemu počitku. Jaz pa ne bom nikoli priznala, da ne zmorem. Zmorem! Danes je nov dan. Čakajo me obetajoči poslovni pogovori. Jupi! Čeprav me je malo strah in se malo nelagodno počutim. Ampak to moram dati skozi. Moram!

Secirator je pisal o iskrenosti. Iskrenost je čudna. Meni iskreno deluje tisti, ki nima kaj za bregom. Iskrenost s pridržkom. Kolikor se do koga sploh da bit iskren. Več vrst iskrenosti Iskrenost do množice. Tu sem najbolj iskrena, ker mi je ponavadi vseeno kaj si množica misli. Iskrenost do prijateljev in družine. Biti toliko iskren, da ne prizadeneš. Pogosto včasih moram povedat, čeprav mi gredo besede težko iz jezika, a dokler ne izustim me tišči. Ko je izrečeno, je veliko bolje. Iskrenost na delovnem mestu. Prilagojeno eksistenci. Iskrenost do sebe. Sem iskrena. Si iskreno povem in se nimam rada. Secirator, ne vem če moje težave drugi vidijo. Veljam za močno, za tako h kateri hodijo drugi jokat. Mene vedno in povsod kdo najde, da mi naloži svoje travmatične zgodbe. Kot da kličem v svojo življenje paciente in se pol ukvarjam z njimi, pa dam svoje probleme na stran. Družina me je pa spregledala, ja. In je v skrbeh zame. Si zelo želim, da jih pomirim. Bolj njih kot sebe. Nočem bit družinski problem. Rada bi bila lider. Hvala za besede vzpodbude.

Marsa:«Čeprav je Yasmina rekla da je ne bo brala in nisem videla nekega silnega zanimanja zanjo, vseeno podajam link, morda bo zanimalo koga drugega in kot rečeno, jo praktično VSEM toplo priporočam. Npr. omenja res VSEMOGOČE vzorce in modele družin, zelo zanimivo je poglavje o tako imenovanih 'črnih ovcah' v družinah, kjer razlaga o medsebojnih vlogah v družini, skratka, da ima vsakdo pač nekakšno vlogo (v tem primeru 'črna ovca'), ki pa jo ostali člani družine nekako negujejo, potrjujejo, mu tudi na nek način dodeljujejo to vlogo, ki pa jo ta 'črna ovca' tudi sama dodatno igra, namesto da bi presekala ta zorec in model; kajti vsi člani so praktično *navajeni*, da ima ta tako vlogo in s spreminjanjem 'črne ovce' na osebni ravni, skozi lastno osebno rast, se spremenijo tudi vloge v družini in nihče ne želi, da nekdo skuša rušiti njegov (do tedaj) že trdno zgrajeni svet. Tako vsi ostajajo v teh vlogah, preprosto ker se, poleg tega, da ne zmorejo tega preseči, v tem počutijo nekako varni. To poznajo - tako so sfurali medsebojne odnose in razmerja v družini.« To je mogoče to. Črna ovca. To igro igram že celo življenje. Nekoga ki ga je treba met nonstop na očeh. Ki zna poslati tudi vso dvorano v tri krasne. Ki provocira dokler se ne dokoplje do resnice. Ki izstopa z obleko, pogosto neurejenostjo, svojim stilom. Drugačna. Nikakor kot drugi. Bo treba kljub vsemu v knjižnico, ja.<br style=""> <br style="">

Vem, da sm sama sebi kontradiktorna. Vem, da ne obstaja ena sama resnica. Zavedam se, da lahko na vse skupaj gledam z različnih smeri, tudi astroloških. A zaenkrat sem sita pozitivističnega priučenega nakladanja. Rabim čisto preprosto kmečko trdo besedo. Secirator:«Si optimist ali pesimist?« Ma sem optimist. Vse bo ok, če le premaknem svojo rit. A včasih, prepogosto, se počutim kot spomenik. Težak par ton. Pa butam v lasten podstavek in ni šanse da se predstavim. Čudno. Včasih pa rabim samo nežen dotik in poletim. Secirator:«Nimaš mask, imaš maske, nimaš mask, imaš maske ... » Priznam. Imam masko. Tisoče mask. Za vsakega drugo. In če najdem opravičilo za vsako izmed njih, mi gre na k….če imam masko ko sem sama s seboj. Izgovori, metanje peska v oči…..takrat si grem res na k…… Otroštvo torej no big deal. Vzorci so torej tisti. Probala sem ohranit tiste pozitivne vzorce ki sem jih videla in popravit tisto kar me je motilo. Npr. pokazat svojim, da jih imam rada. Ampak vse sem potencirala, tako da je moja ljubezen do hčere včasih zgledala prav kičasto in ji je tako oboževani bilo težko v realnem svetu. Premalo ni ok, preveč ni ok…. Secirator:«Ne, ne moreš preprosto samo nekaj dajat. To je zelo delikatno. Pri dajanju delaš dolžnike« A veš, da imaš prav. S tega zornega kota dajanja nisem še nikoli pogledala. Ali pač. In od tu izhaja moja potreba po neodvisnosti. Da ne bi bilo potrebno dajati in pričakovati zahvale. In gušiti vsem naokrog. Saj besedno ne gušim, res ne. A že s svojo pojavo in življenjem gušim. In mi ni prav ker vem, da mojim ni vseeno. Secirator:«Rada bi eksistirala sama brez okolice? To ni mogoče. Človek je narejen v obliki polovice.« A iz polovice? Za celoto sta torej potrebni dve polovici? In kje naj nadem drugo polovico? Secirator: »Če ima baba kakšno kilo na riti več, ni tragedije, vsaj kar se mojega okusa tiče ne, ampak če ti pa kdo rigne postane včerajšnje pivske pene v nos in če si predstavljaš poljub s polnim pepelnikom...« Odvečne kile na riti mi niso všeč, sploh če ti bližnji vsak dan sešteva kalorije in ti z lastnim stradanjem kaže da debelost ni ok. In da je zdrav tisti ki je podhranjen. In se greš pol nažret ker si žalosten. Rigam ne. Poljubljam pa tudi ne. Ampak nočem pit in nočem kadit in si grem na živce ker ne neham. »Da si to priznaš, je lepo, pomeni pa še nič. Beseda je beseda - kot kamen za vrat in v reko. Če pa še razčistiš z vsebino te tvoje izjave, si se znašla na eni od poti do prvih vrat. Poišči vse ključe - več ključavnic imajo.« Vem. Besede, besede, besede. Iščem ključe. Vedno bolj jih iščem. Pa tudi če kakšen ključ najdem…. Ne morem odkleniti vrat. Ker so vsa vrata v črni temi. Secirator:«Včasih bi bilo dobro, da se tistega, kar je bilo razčiščeno za nazaj, napiflaš kar na pamet. Ne samo tistega, kar napišeš, ampak tudi tistega, kar prebereš. Ljudje vedno preberemo tisto kar nam je všeč, kar pa ne, pa preskočimo. Pojdi od začetka.« Vem. Do sedaj sem prebirala tisto kar mi je všeč. Pa me ni nikamor pripeljalo. Prebiram za nazaj. Svoje in vaše prispevke in še vedno tavam v temi. Secirator:«V protislovja ne zahajaš, ker si pač taka, ampak ker je tako tvoje življenje. Zdaj sestavi sličice.« Tega se prekleto zavedam. Sama zmeda. Secirator:«Zdi se ti, da nikamor ne sodiš, ker so malo dekletce pustili samo v kotu. Vrni se k svojim, mi ti ne zmoremo bit surogat. Vem, veliko je še napote na poti do njih. Veliko kidanja bo.« Ne počutim se v kotu in ne razumem kako se naj vrnem k svojim. Svojim? Kdo pa so to sploh moji? Secirator: »Tvoj oče je bil faca. Če te je enkrat namlatil, to še ni tragično. Rada si ga imela, ker vseeno ni bil slab človek. Bil je tvoj oče. Ti je bil zgled? Si morda želela ugajat NJEMU? Ti je on povedal, da si nekaj posebnega? Si bila morda nekaj posebnega, da bi te opazil?« Oče je bil res faca. Lokalni frajer. Jack. Playboy. Šejk. So mi vsi govorili kakšno srečo da imam da imam takega fotra. Jaz pa sem samo butasto gledala in se nisem strinjala. Rekla pa tudi nisem nič. Lahko bi rekla, da mi je bil za zgled. V določenih zadevah. Uspešen poslovnež. Skrben oče, ki je poskrbel, da nam materialno ni nikoli nič manjkalo. Pa fer do okolice. In vodja tropa širše družine. In če sem hotela, da me opazi, sem morala storiti kaj posebnega. Ni mi povedal, da sem nekaj posebnega, mi je pa dal to vedet. Secirator:»Kakšni pa so bili vzroki prepirov? Zagovarjanje? Si bila res ti vzrok? zakaj?« Verjetno nisem bila vzrok. Bolj povod. Iskrica. V naelektrenem ozračju. Zaradi skrbi, pomanjkanja denarja in podobno. Secirator:«Otoštvo je bilo lepo, ja. Kaj se je zgodilo potem?« Zakaj sem zaribala in kdaj sem zaribala? Če pomislim se je vse skupaj začelo tam pri dvajsetih. Napišem zgodbo. Kmalu.

Janko, ono o piru štekam, a pol se ti dogaja toooo much, da greš kao na pir in postane rileks dobesedno pir in psiho-odvisnost, kot pravi Secirator. Ja pol si dobesedno v pi**i. In si greš se zaradi tega pira na k… In čeprav veš, da ni pav in si greš na k….. greš spet na pir, ker pol malo pozabiš, da si greš na k…. Pravzaprav se že butasto počutim ko težim s to svojo zgodbo, ki res ni big deal. Nič posebnega. Mogoče mi je bilo celo postlano bolje kot večini izmed vas. Jaz pa tu nekaj jamram. Sorry. Batine mi niso pustile ran. Tudi to mi je vedno bilo jasno, da me ima oče rad. A kaj ko tega nikoli ni pokazal. Vem pa iz pripovedovanja drugih. Vsem drugim je govoril kako sta njegovi hčeri ah in oh in sploh. Le nama ni znal pokazat. A če sva kdaj naredili res kaj vrhunskega, ga je izdal pogled. Bil je ponosen, a še vedno je rekel:«Je ok.«

Butl, še vedno mislim, da ne, a hvala za tvoje želje. In ker nisi edini, ki daješ odnosom s starši neko težo, bom iskala odgovore tudi v tej smeri.

Vranja, hvala. So neke sorodnosti, ja. In res se vedno zgodi nekaj, da imam izgovor, da ne grem naprej. Kot zanalašč. In ne grem naprej. Čeprav si priznam, da je le izgovor, ki mi pride prav. Ampak, res nikoli nisem imela občutka, da bi bila zapuščena. Še manj, da bi bila zapuščena zato, ker sem naredila nekaj narobe. In nikoli se nisem počutila manj vredno. Vedno sem o sebi mislila da zmorem, če le premaknem svojo rit. In nihče ni bil boljši kot jaz. A ni mi jasno, zakaj tako prekleto rabim aplavz drugih in zakaj me tako prizadene, če me bližnji pusti na cedilu. A tvoja želja, da se primem za roko, pocartam in srečno živim, mi je všeč. Prav to bi rada. Ne glede na vse. Ne glede na druge.

Ojla! Mi jih je Secirator napel, pa grem lepo po vrsti, s citati in odgovori, da ne bo vse skupaj ena zmešnjava. Najprej HVALA VSEM! Znam cenit to, da vas je stalo vse skupaj nekaj vašega časa. Brezo: »Zadeve z maskami in to kar opisuješ mi je pa domače...sem šel skozi podobno fazo...Imam pa občutek da imaš še zmeraj nekaj maske oz. da določenih še nisi povsem odvrgla...najprej se mora človeček notranje ojačat, da lahko stori kaj takega...ponavadi gre to tako da človeček odmetava masko košček po košček, nato pa nadaljuje z naslednjo...Lahko se pa tudi motim glede vsega» Trenutno sem v fazi ko s prijatelji večinoma nimam mask. Z ostalimi pač. Z strankami npr. Ker me maske tiščijo, se izogibam ljudi kjer maske niso nujno potrebne. Včasih uporabim masko tudi ko je za ljubljene laž boljša od resnice. Nikoli, a res nikoli mi ni vseeno če gre za sočloveka. Pa naj bo frend ali čisto naključni mimoidoči. »Meditacija pomeni stik sam s seboj in še mnogo več...obstaja pa na tisoče vrst meditacij...odvisno kaj hoče človeček dosežt...Meditacija ni samo da greš sedet za pol ure in nekaj mantrat, lahko je tudi delo v katerega si 100% zatopljen, poslušanje glasbe, ples, hoja po naravi in opazovanje...budisti poznajo kar dost vaj kjer se kao hodi in opazuje. Vsak človeček naj bi si izbral tak način meditacije kakor njemu odgovarja...cilj je namreč da bi celo življenje bilo meditacija- da bi človeček vedno bil v stiku s svojim višjim Jazom...Večina duhovnjakov je pa itak pod določenimi slepili in iluzijami...in tudi jaz nisem nobena izjema...« Se strinjam. Meditiram sama, brez nekih navodil, kadarkoli, kjerkoli. Nekako se vtopim v vesolje. Ne v lasten jaz. Marsa: »Secirator gotovo ni mislil tega, kar si ti iz njegovega posta prebrala. Hotel je reči, da ima VSAK razmišljajoč in čustven človek take, podobne ali pač čisto drugačne rane in številne (tudi negativne) vtise. Morda ni želel vsega zvesti na kup mesa in kosti... oz. je morda namenoma te nekako hotel *prizemljiti*.« Ja. Vem Marsa. Se zavedam da nisem edina. Tudi to, da so moji prooooblemi za nekoga mogoče problemčki. In Seciratorja čist razumem. »Preseneča me, kako si ne pustiš odvzeti teh negativnih vzorcev, s kakšnim pravzaprav užitkom se poglabljaš vanje - najbrž zato, ker si tako oblikovala ves svoj (miselni in čustveni) svet okoli tega in se zato in tako, pa čeprav ne-srečna, počutiš v tem nekako varno. Vsi imamo vtise iz vrtca, sama imam zelo podobnega kot ti (poleg tega da so me še pokrival čez obraz s kosmato pikajočo deko), pa me je presenetilo, kakšno težo si dala temu dogodku oz. sploh vsem dogodkom, ki se dogajajo PRAV VSEM. Sklepam da je hotel Secirator na to namigniti.« »Skratka, vse svoje življenje si nekako zvedla na par teh (in drugih, sklepam da podobnih) dogodkov, ki jih očitno premlevaš in premlevaš, pa tako ne moreš ven iz tega vzorca.« Uf, če povem po resnici, sama v svojem otroštvu sploh ne vidim problemov. Nič me ni tako prizadelo, da bi bilo pomembno. Celo se mi zdi, da je bilo moje otroštvo krasno in da sem rojena pod srečno zvezdo. Ampak, da vam povem svojo zgodbo, sem morala nekje začeti. »Seveda si edinstvena in posebna, vendar to si ITAK. Ne potrebuješ se (tudi tega) tako oklepati.« Saj se ne. In upam, da se ne. Posebna sem toliko kot ti ali kdo drug. No big deal! Moja posebnost mislim. »Priporočam ti knjigo (ki mi jo je nekoč mensezdi priporočila tu gor Silki) Rezanje spon - osvobajanje od starševskih vezi (ta hip se ne morem spomniti avtorja, ampak se bom gotovo), ki naj te ne odvrne zaradi podnaslova - so vsi možni vzorci všteti in ozadja itd... (no morda pa boš vseeno želela štartat z nečim *lažjim* - bolj poljudnim). Ampak je res izvrstna knjiga (ki obravnava vsemogoče travme iz otroštva in posledično vzorce), tako da bi jo lahko čisto vsi prebrali (neodvisno od tega, ali imajo ali nimajo težav RAVNO s starševskimi vezmi - kajti od tu vse izvira, zato se tudi ti stalno vračaš na to).« Ok vsi smo taki kot smo tudi zaradi starčevskih vezi, ampak nisem tako podložna kot mama, pa izkazujem ljubezen bolj kot oče. Nadgradit sem hotla to kar mi je pri njuju manjkalo. Ampak po drugi strani sem pa nekje zgubila. Vem. »Praviš da meditiraš. Ja, vsi meditiramo, meditacija je vse živo, ne samo lotus položaj ali poslušanje meditativne glasbe itd. Meditacija je tudi poslušanje šumečega potoka, morja, petja ptičkov, opazovanje sončnega vzhoda/zahoda itd. Point ni v sami meditaciji, pač pa v tem, kakšna oz. kako kvaitetna je. Za začetek meditiraj tako, da 1 minuto (!) ne misliš na nič.» Meditiram. Na svoj način. Tudi tako da dam možgane na plažo. Najraje pa, ko se vozim. »Štekam (se mi zdi): ti bi rada kao 'prišla do konca', se z mislimi in razlagami in besedami nekako dokopala do nekakšne Resnice, do nekakšne rešitve ipd. V vse tvoje razmišljanje in delovanje pa je praktično vpet tale tvoj vzorec, zato se boš morala (če si želiš dobro) od tegale vzorca (in razmišljanja) počasi posloviti.« Ne. Ni mi do resnice. Rada bi samo šla dalje. Rada bi bila samozadostna, neodvisna, srečna, ljubljena. Pa hvala za Srečo! Jo nucam. Lahko bi rekla tudi Pogum! Tudi tega nucam! Brezo: »Hm, osvobajanje starševskih vezi zna biti mal komplicirano zlasti, če segajo tudi v pretekla življenja...kar v večini primerov tudi so. » Ja, ni tako enostavno kot zgleda. Vem. Smo skupek vsega za več genaricij nazaj. Dobrih in slabih. Pa hvala za naslove knjig, čeprav jih ne bom predelovala. Za zdaj. Še vedno mislim, da moje travme ne izhajajo iz odnosov z starši. No ja, mogoče pač. A skor roko dam v ogenj da ne. Mantis: »Glede problemov pa : kaj imaš zdaj za rešit, Yasmina, povej med vsem tem izpovedovanjem še, kaj te trenutno najhuje bremeni : npr mene bolezen in onemogočeno gibanje, posledično brezposelnost in še samskost. Kaj pa tebe ? » Brez denarja sem. Brez zdravstvenega zavarovanja. V dilemi ali naj svojega pošljem v tri krasne. Včasih bi najraje kar zaspala. Za večno. Janko: »k sem pred leti jest tole http://www.juliadori...a_je_biti_otrok prebral, sem en teden hodu okrog kt zombi in si pir v rit vtikal« Hvala Janko. Secirator: »Pozdravljena Yasmina, Yasmina, zazdelo se mi je da si v resnih težavah. Zato sem te prijel in močno vrgel ob tla da se zbudiš iz sanj.« Sem v težavah. In hvala ker si me vrgel. To rabim. Zato sem prišla. »Čeprav si mi rekla, naj bom tiho kadar se pogovarjam s tabo, bom vseeno napisal del SVOJE zgodbe.« Ne spomnim se, da bi ti rekla da moraš bit tiho, spomnim se, da sem te prosila da me ne kličeš Jasmina. Sem Yasmina. Ponavadi kar yasmina, z malo črko. »Naj prevedem v stvarni jezik tvojo zgodbo? Oče in mati sta šla v tujino, ker jima je denar veliko pomenil. Toliko, da sta sklenila s tabo nekakšen deal - za samoto sta te dobro plačala. Bila si zelo zadovoljna s plačilom in z dobičkom plačala ljubezen drugim. Igra ti je postala všeč, zato si jo dobro naštudirala, čeprav ti je nekaj manjkalo. Vse se je vrtelo okoli tebe - bila si center sveta. Postala si - ne del tropa, ampak lider.« Malo si potenciral vse skupaj. Nikoli nisem imela občutka da sem koga za kaj plačevala. A ni možno, da preprosto daješ? Meni se zdi, da sem samo dajala. Nič drugega. Ja kaj pa je to podarjenih nekaj nalepk, pa flomastrov, pa čokolad? No big deal. Nič mi ni manjkalo. In nisem bila center sveta. Je pa res, da sem bila bolj lider kot del tropa. Še najraje pa volk samotar. »Deliš in jemlješ - po tvoje. Kdor je bil priden in nasmejan, je bil lahko tvoj prijatelj. Ampak prijatelji gredo, tudi če jih plačaš.« Če zdaj pomislim nazaj, prijateljev nisem imela. Prijatelja v pravem pomenu besede. S katerim nonstop tičiš in mu zaupaš vse. Niti nisem imela potrebe po tem. Še manj, da bi ljudi delila na nasmejane in na nenasmejane. Že od nekdaj sem gledala na ljudi kot skupek minusov in plusov. In meni so bili všeč vsi. Še najbolj tisti ki niso bili priznani ne od učiteljev in ne od sošolcev. Vedno so mi bile všeč preproste duše. "Strelivo je pošlo, potreba po ljubezni je postala odvisnost. Tudi če dobiš košček, ne zadovolji, izgine v trenutku. Ampak zdaj si odvisnik s zelo trdim oklepom, v katerem se dobro počutiš. Bojiš se ven, ker bi morda ostala še brez tiste ljubezni, ki jo prejemaš, po drugi strani pa ti je všeč." Nikoli mi ne bo zmanjkalo streliva. Še vedno imam kaj dati. Ne bojim se ven. Ljubezen drugih mi ne pomeni veliko. Rada bi imela rada samo sebe. Če bi imela rada sebe, lahko komot eksistiram brez okolice. »Zraven so se nabrale še kontraindikacije tvojih zdravil. Čeprav so utež za vratom, brez njih ne znaš živeti.« Imaš prav. Zadnjih pet let pijem toooo much. Kadim od nekdaj. Nisem si všeč. In v letu in pol sem se zredila za 10kg. Pa gibanje sem dala na stran. In taka si nisem všeč in nimam se rada. »V svojih nadaljnih postih si se skregala s svojo zgodbo. Preberi vse skupaj še enkrat.« Verjamem, da zahajam v protislovja. Ampak takšna pač sem. Ne razmišljam o tem kaj pišem in ali je v skladu s tem kar sem napisala malo prej. Samo pišem. V wordu. Pol pa prekopiram in prilepim. Brez da bi še enkrat prebrala ali kaj popravila. That`s me. Kakršnakoli že sem. »Ne, ne rabiš prikimavanja za eksistenco. Iz tvojih sporočil se čuje, da rabiš za eksistenco kimavce. Ostale napodiš iz svojega življenja. Sicer pa to delamo vsi. Zato si me že izočila iz svojega seznama priljubljenih - kajne?« Ne, ne rabim kimavcev. Kimavce prepoznam in mi gredo na živce. Ne rabim niti kakih novih prijateljev. Na ta forum sem prišla, pišem svojo zgodbo, pred vami sem tako rekoč gola. In lahko delate z mano kar se vam zljubi. Lahko me kotate po blatu, lahko me popljuvate. Niti mi ni, da bi se komurkoli zasmilila. Pa saj ni nič takega. No big deal. »Moja provokacija je torej dosegla svoj namen. Če je šlo v prazno, mi je žal in te prosim odpuščanja. Če te bo samo ena beseda za las potegnila iz dreka, bom vesel, pa tudi če celo življenje vpiješ po svetu: 'Secirator, ti si pes!'« Nič ni šlo mim. In tudi jaz bom vesela če me bo karkoli potegnilo iz dreka. Pa čeprav tvoja provokacija. In Secirator, res si pes, a prav take rabim v tem trenutku. »Vsi so ti dali odgovore, tudi tisti, katerih nisi niti povohala. Tudi janko - v njegovem stavku je ključ stranskih učinkov tvoje igre.« Janko mi je v prvem postu dal nasvet da grem na pir. Hm. Na pir že tako preveč hodim. Pa ne pomaga. »Tudi tu si že povedala ljudem, kdo bo tvoj prijatelj in kdo ne. Ker je zmanjkalo streliva, je pohvala tvoje edino plačilno sredstvo in srd znak za odklonitev. Si prišla sem samo poiskat nove ljudi, ki ti bodo dali malo ljubezni za plačilo, ali s svojo zgodbo misliš resno?« Mislim resno. Drugače ne bi prišla sem. Ne rabim kimajočih. Teh imam okoli sebe kar nekaj na razpolago in če še malo potenciram vse skupaj bodo jokali z mano. Ampak od tega nimam nič. Da se komu smilim. Niti nisem razmišljala da najdem tu kakšnega prijatelja. Iščem samo iskreno besedo. Kakršnokoli. »Čas bo, da odpreš ušesa. Marsa ti je nekaj prišepnila. Stopi v kopalnico, obriši ogledalo in poglej podobo v njem. Poglej, kaj je nastalo in nariši kar bi želela videt.« Vem kaj bi želela videt. Trenutno v ogledalu ni to kar bi rada da je. »Take štorije, kot so: glej v svetlo prihodnost, naravnaj se pozitivno, kako si dobra, ti si edinstvena, ne oziraj se na balblabla --- so samo besedna pobožanja. Delujejo, ampak le na kratek rok. Dokler ne spoštuješ same sebe, so vsa pobožanja jalova.« Vem. »Pojdi torej k materi in jo vprašaj, zakaj je to storila. Povej ji, da bi raje imela njo namesto denarja in cunj ampak jo zdaj razumeš in ji ne zameriš njenega življenja. Povej ji, naj te ne obsoja, da si v škripcih, ker nisi znala drugače živet. Povej ji da jo imaš rada in boš izvedela, da ima tudi ona tebe.« Ja. Naslednjič ko bom prižigala svečo na grobu bom ji povedala. Da bi imela raje njo. In da ji ne zamerim. Nič. Popolnoma nič. Ji nikdar nisem in ji nikdar ne bom. Vedno sem jo imela rada in ona vedno mene. Vem. Včasih me je sram stat ob grobu. Se opravičujem, ker nisem tak kot bi lahko bila. Včasih prosim za pomoč. Včasih ji celo očitam ker je odšla. Včasih se tudi pohvalim in jima povem kaj vse sem dosegla in čutim, da sta ponosna name. »Povej ji, da boš zdaj poiskala tiste, h katerim sodiš.« Ne razumem. Kam sodim? Ti veš? Meni se zdi da nikamor ne sodim. »Si se morda spomnila, kdo ti je rekel, da si nekaj posebnega?« Tu pa tam mi je kdo iskreno povedal, da sem ok. Mantis: »Ej, to ne gre skupaj, da je bil oče srečen, ker te je našel, če se je potem nad tabo izživljal. Razen če si mislila, da je bil srečen, da ti je lahko pokazal, kdo je bog in batina??« Še vedno mislim, da je bil srečen in da me je imel rad. Bil je jezen in prestrašen in reagiral je tako pač kot je. »Saj si vendar zaradi njunih težav od doma pobegnila.« Ne zaradi njunih težav. Zaradi vsega skupaj. »A celo srečo da si imela, ker ti ni kamna obesil in te utopil??! ampak samo zbičal?TO NI NORMALNO. To ni nobena ljubezen, kar so s tabo počeli, pa ne ga srat ženska, kaj bo dedec srečen, da te je našel ! On je bil samo jezen, ker te je moral okrog iskat, kake pa imaš, zato pa se e tud znesel, da mu ne bi sramote delala ali kazala na njegove napake, ker si kot tiran ni dopustil kritike in kakršnekoli nepokornosti - to je s takim nasiljem tudi dodobra dokazal. Kaj bo on srečen no» Saj verjamem da me ni mislil vreči v reko. To je samo rekel. Besede. Besede. »TUDI na koncert te je vzel samo zato, da bi dugi videli, češ kako te ima rad in da nič ni hudega pri vas doma Nehaj sanjat, bodi realna.« Šli smo v drug kraj, kjer nas ni nihče poznal. Nihče ni za nič vedel. Mislim, da se je želel približat. Čez nekaj let bo Abraham. Dozorela še nisem. Mislim. Bič je bil za okras. Kot slika. Mislim, da ga je uporabil samo enkrat. Samkrat. Na meni. Ne nismo imeli nevarnih živali. Psa in mačko. »Ti pa še ga braniš v pretepu, ki ga je sigurno zakuhal na tisti veselici sam ! Mojstri karateja se nikdar ne spravijo na šibke pijandure in nikakor ne brez razloga ! Morda pa so zvedeli, zakaj te je odpeljal v gozd teden dni pred tem koncertom in da je mati tu in tam v modricah... pa so ob njegovem provociranju pač obračunali z njim kar tam. Si kdaj pomislila na to, da so te branili, tudi tebe, to mi pride na misel. Čeprav ta moja misel verjetno izhaja iz naivnosti, da so ljudje tudi dobri, tudi v slabem. » Tam me ni nihče poznal, zato dvomim, da je kdo vedel. Pri nas ni bilo tako hudo kot je izvenelo. Mene je pretepel enkrat. Mama je bila deležna nekaj klofut. Ja. Ok. Ni bilo prav in bolje bi bilo brez tega. Se mi zdi da sem bila sama povod njunega prepira. Ko sem se odselila sta zaživela kot dva zaljubljenca. Končno. »Ampak tak oče kot je bil, je bil pač edini, ki si ga imela, drugega ne, zato pa si ga takrat tud branila.« Pa saj je bil ok. Nikoli nam ni nič manjkalo. Razumem njegovo jezo in strah. »Namesto da bi se bila še kdaj obrnila na tistega orjaka po pomoč.Saj mogoče ne bi pomagal, ampak kaj veš.« Nisem čutila potrebe in dvomim da bi kdo pomagal. »Imela si pravico do varnosti v otroštvu kot vsak otrok, pa si žal morala trpeti zanemarjanje in surovo ravnanje : zmrzovanje, zapiranje in taka pretepanjaDanes gre starš za telesno mučenje otrok v zapor» Pa saj sem bila varna. Niti zanemarjena. Zmrzovanje bi lahko preprečila sama če bi si šla po drva in zakurila. Pa se mi ni dalo. Ni bilo pomembno. Me že ni toliko zeblo. Hausrest sem imela, če sem kaj ušpičila. Ko so zvedeli, da sem tik pred izključitvijo zaradi špricanja. Pa ko sem se splazila iz bajte in šla ponočevat s prijatelji. Pretepel me je enkrat. Drugič sem se postavila po robu. Mu ne zamerim. Pravijo, da ne sodi ker ti bo sojeno. Ne vem kako bi se sama odzvala v podobni situaciji. »Očitno so se tvoja 'očala' oz vrednostne sodbe za presojanje, kaj je prav in kaj ni dobro, od vsega hudega močno okvarile, da si šla v prvem pismu svoje otroštvo poimenovati kot srečno...« Hm. Mogoče. A še vedno mislim, da je bilo moje otroštvo lepše kot od marsikoga.

YASMINA (tam nekje do dvajsetega) Sledilo je nekaj problematičnih, a odličnih let. Starši so se vrnili. Dobila sem sestrico. Okolica je kričala, da bom postala nepomembna. Da bo zdaj ta mala glavna. Hvala bogu, niti približno ni bilo tako, niti najmanj nisem čutila razlikovanja. Čokolada za njo, čokolada zame. Malo čudno je bilo zaživeti z ljudmi, ki mi niso bili blizu. Ampak zaživeli smo. In jaz sem vstopala v puberteto. In domači niso bili več toliko pomembni. No, ja, da mi dajo žepnino, ja, pa da me pustijo kamor mi srce zaželi. Pa me niso. Ne razumem zakaj ne, imela sem dobre namene. Pa veliko mladostnih ljubezni. Kako že pravi ona pesem? »Zaljubim se pet, šest puta u roku od dveh minuta….« Kot da sem zbirala skalpe. Ali pa album s sličicami. Je moralo vse bit not. Najbolj hecno pa je, da sem se vedno zaljubila iskreno, totalno! Toliko bolj, če je bil na drugi strani fant, ki mu ljubezen še ni bila pomembna ali bog ne daj, da ni sprevidel, da sem jaz tisto pravo. Ej, sem znala bit vztrajna. In se je nekaj dogajalo. In dogajalo se je veliko. Take prisrčne, brezmadežne, breztelesne simpatije. Če ma Mike Jager spisek….jaz ga mam tudi. A ne vem več kje je, in niti se vseh ne spomnim. Pa saj ni pomembno…..Nič kaj takega ni bilo. Stiskanje na šolskih plesih ali rd zabavah. Brez seksa. Čisto nedolžno. In ko so fantje glasovali za naj babo šole sem zmagala. Ok, nisem bila najlepša, niti ne največja frajerka…..Je že moralo biti nekaj več….. Nikoli nisem bila kičasta, niti lutka…. In vedno mi je bilo za sočloveka mar. In sem včasih trpela ker nisem znala uslišati kake ljubezni. In trpela, če kdo ni uslišal mene. Fajn je blo. Ma isto se mi je dogajalo v srednji šoli. Full nekih novih simpatij, oddaljevanje od domačih. Pa špricanje šole. Ampak sem bila čuden špricar. Špricala sem, da sem se lahko odmaknila od sošolcev. Šla sem v gozd ali na bližnjo goro. In se učila. Recimo zgodovino. Na začetku je bilo težko. Nisem imela pojma kaj je to učenje. In samo zahvalim se lahko učiteljem, da so videli v meni več znanja kot sem ga pokazala in me spustili dalje. Potem sem se začela učiti. Ker nisem znala kako, je bilo to bolj učenje na pamet. Šele kasneje sem se naučila učiti in izdelala tretji in četrti letnik gimnazije s prav dobrim. Domači niso več pričakovali petic, dovolj je bilo da izdelam. Čemu sem se pol borila za štirke in petke…. Se spomnim, da je bilo čudno, ko so sošolci pripovedovali o darilih za maturitetno spričevalo. Vsi. Tudi takšni ki so komaj izdelali. Vse kar sem sama slišala je bilo:«Ja.Ok.« No ja, saj končati srednjo šolo ni nič takega, ampak vsaj kaka čokolada bi pasala. V prostem času pa sem iskala priložnosti, da sem lahko izprosila izhod doma za kakšen koncert, disco , če sem bila v domačem priporu, pa sem se ukvarjala z ročnimi deli, pisala pesmi in slikala v svoji modri sobi. Tja sem sprejela samo svojo malo sestrico. Pa mama je včasih počistila ko je bil nered res preveč hud. Moja modra sobo kamor se je prišlo po visokih stopnicah. Brez gretja. Z gašperčkom sicer, ki pa nikoli ni gorel. Bilo je tako mrzlo, da je led razpočil vazo. Včasih sem se zato s pretvezo, da bom sestrici povedala pravljico, pretihotapila v skupno ležišče. Sestrica je kmalu zaspala, svoje branje sem dalje poslušala sama, si prebrala še kakšno zgodbo in potem zaspala. Ne vem zakaj, a zdelo se mi je kot da spim v raju. Na toplem, med svojimi. Najprej oče, pol sestrica, jaz in mama, na skupnem ležišču. Oče mi je kmalu to početje prepovedal in spet sem bila sama v svoji mrzli, modri sobi. V teh časih sta se oče in mama veliko kregala. Včasih sem našla mamo s kakšno modrico. Očeta skoraj nikoli ni bilo doma. Je bil na delu, ali po domačih gostilnah. Oče se mi je zdel tiran in rotila sem mamo, da odidemo stran. Pa me ni poslušala. Ni imela kam. Ni imela službe. Zato sem nekoč pobegnila. Hodila sem sicer v šolo, potem pa lutala po mestu in spala pri prijateljici. Brez hrane in brez denarja. Kmalu mi je bilo jasno, da vodi to samo v klošarijo. To ni bila moja smer. Končno me je oče našel, me odpeljal v gozd in me pretepel z bičem izelanim iz prepletenih kit bikovega organa tako, da sem resnično videla zvezde. Pa še srečo sem imela, da se je končalo tako. Njegov namen je bil mi privezati kamen okoli vratu in me vreči v reko. Pa me ni. In čeprav ni pokazal, vem da je bil srečen da me je našel živo in zdravo. In naslednji teden me je celo vzel na koncert, se stepel z lokalci in ko je nemočen ležal na tleh pod 120 kilskim mojstrom karateja, sem pristopila in kričala:«Pusti mojega atija!« Hrust me je samo vzdignil, me pogledal, prestavil. A pretep se je končal. Je pa oče cel teden pil juho po slamici. In dobila sem plus. Lahko bi pustila, da ga pretepejo do nezavesti. Pa nisem. Zakaj ne, mi ni jasno. Ampak očitno je prevladala ljubezen. Po srednji sem odšla na študij humanističnih ved v prestolnico. Bivala v študentu kjer se ni dalo učiti. Prvič bila v sobi z nekom. To je bilo šele prilagajanje. En kaufen ljudi ki so se zbirali v najini sobi in pili najino kavo in imeli pri nama kosilo. Ma so bli egoisti. Boli jih k. al maš drugi dan izpit al ne…. Sostanovalka pa nesposobna kaj reči. Da ne bi slučajno kakega minusa fasala. Sem znorela in se prvič jasno in glasno drla:«Marš ven!« Sem se dobro počutila, a od takrat dalje veljam za čudno. Tudi prav. Ma ja, nikol nisem bla za neke splošne množice. Bojkotirala sem maturantski izlet, ker mi je blo takrat čisto mim, da se klatim po Jugoslaviji z nekom s katerim se mi v šolski kantini niti kave ni dalo pit. Ma ja, saj so bli čist ok, a v štirih letih sem jih tolk spoznala….. Neiskrenost na kvadrat. Neiskrenost me je že od nekdaj odbijala. Mogoče je to dobro, mogoče slabo, a od nekdaj imam vklopljene senzorje. Vedno sem raje videla, da me kdo iskreno brcne v rit kot pa da mi neiskreno leze v guzo. Nadaljevanje sledi...... Zdaj grem pa pisat odmeve na vaše misli. Thanks za vse!

DejanCare: «maš pa en hud manjvrednosti kompleks, da se te edinstvenosti oklepaš kot pjanc plota. Bo treba začet ornk delat na seb, če boš hotla met več od življenja ter da boš nehala doživljat sebe kot nevredna ljubezni, oziroma nehat projecirat te občutke manjvrednosti na druge ter sebe vzviševat. Torej nisi nč posebnega še zdaleč ne, da te spravmo na realna tla« Maš prav. Je tako nekako. Mi ni prav. Niti to, da rabim da me kdo pohvali, niti to da gušim drugim. Delat na sebi. Vem. Zato pišem tukaj to zgodbo, da mi date odsev. Vidite nekaj, kar je v moji podzavesti, pa še ni splavalo na površje. Thanks, DejanCare

Pozdravljen tudi ti Brezo in hvala za iskreno mnenje….. Mogoče sem se narobe izrazila, frajerka, ma saj nisem nikoli želela bit frajerka. Niti več vredna, tudi maske ne nosim velikokrat, niti ne lažem. Zato pa se izogibam ljudem kjer ne morem bit jaz. Maš pa prav, da mi manjka ljubezni in da mi je všeč, če me pohvalijo in pobožajo kot pridnega psa, če nekaj dobro naredim. Pa saj vem, da je brezveze. Ampak takšna pač sem. In me boli đo kaj si misli okolica, verjemi, po tem sem znana. Od kar pomnim kontriram. Tudi glede meditacij imaš prav. Ampak pogosto so prav ti ki kao meditirajo najbolj moteči v moji okolici. Visoka duhovnost……bla bla bla….. Zame je bolj duhovna ženička, ki za besedo meditacija še slišala ni. Meditiram. Na svoj način. Imenuješ me človeček. Tudi prav. Sama ne bi šla rada v smer kjer sem jaz in človečki.

Tud tebi pozdrav in hvala butl. Zakaj si pa butl? Tudi sama mislim da je unikaten prav vsak izmed nas. Vprašanje je le koliko črednega nagona imamo v sebi. Sama ga imam bore malo, a če je treba in če prijatelju pomaga, znam tudi tulit skupaj z drugimi. Tudi se zavedam da lahko naredim marsikaj in tudi da zmorem. Ampak v pogon se ne morem spravit.<br style=""> <br style=""> Sprejemam vsakega kakršen je, samo družit se mi ne da z vsakim. Z iskrenimi dušami pa rada komuniciram, odprto. A vse prevečkrat poskušam ustreči njim in pozabim na sebe. Tudi drugim pustim živeti kot živijo, če le spoštujejo moj jaz in moje delo. Every women and every man is a star! Rada bi se spoštovala, pa se ne morem. Ker sem statična. Če sem v gibanju pa se mam blazno rada.

Pozdravljena tudi ti Stankaa in hvala za tvoje misli. Iščem, če je mogoče kaj v moji preteklosti kar me zaustavlja…. Nikomur ničesar ne zamerim. Sama sem peljala svoje življenje kot sem ga pač peljala. Lahko bi tudi drugače….. Približno vem kaj bi rada v prihodnosti, pa ne morem narediti pravega koraka. Vsak se trudi po svojih najboljših močeh in vsak je tak kot je v danem trenutku najboljši možen biti. In res je. Svet je lep in na svetu je veliko krasnih ljudi. Problem je, da ne morem zaživeti radostno in polno, pa ne vem zakaj ne. In hvala za tvoje želje. In točno tako. Čeprav čutim, da sem vržena na ta svet, čutim da nisem kar tako brez veze tukaj. Verjamem, da imam poslanstvo.

Secirator, Če pravim, da sem edinstvena, ne pomeni, da mislim da sem kaj več. Sem samo del celote. Nič pomembnejša od drugih delčkov. A vplivam. Čisto malo. A vendar. Tako kot vplivajo drugi. Ne na celoto. Na delčke. Torej vendarle na celoto. Idealiziranje res ni v pomoč, resnica je daleč od idealnega. Zanimivo pa je, da v otroških letih nisem nikoli čutila nekaj slabega v odhodu staršev v tujino. Tako je pač bilo. Sem pa bila večkrat osamljena in prepuščena sama sebi. Kasneje sem se večkrat vprašala kako lahko pustiš otroka in ali bi ga sama lahko pustila kar tam nekje. Ne bi mogla. Nisem mogla. Praviš, da sem kategorično zavrnila tvoja vprašanja. A res? Bom popravila. Prvo vprašanje: »Kdo ti je rekel, da moraš zmagati na krosu?« Nihče mi ni rekel, da moram zmagati. Niti ni bil moj cilj zmagati. Niti nisem tekla zase, bolj za team. Bi pa bi vseeno bilo fino biti tretji in dobiti priznanje. Ja, noro! Se mi zdi da rabim nonstop neko prikimavanje da lahko eksistiram. Drugo vprašanje: »Kdo ti je rekel, da moraš bit nekaj posebnega?« Nihče mi ni rekel. Nihče ni tega pričakoval. Jaz sama se trudim, da ne bi bila kot drugi. Da bi vendarle dodala en lep košček v celoto. Zadovoljen z odgovori? Nadaljevanje pišem. Zanimivo kaj vse mi prihaja na pamet ko poskušam spraviti svoje misli v pisno obliko.

Hvala Secirator in sorry. Ne, takih kot sem jaz ni na miljone. Jaz sem edinstvena, kot ti in kot vsak izmed nas. Niti nisem nikoli imela občutka, da bi me mama pustila na cedilu. Delo pač, za ljubi kruhek. Nikoli se mi ni to zdelo narobe (čeprav je mene to v podobni situaciji odvrnilo od tujine), samo pogrešala sem ju. Nič več. In moja mama je bila najboljša mama na svetu in če bi še živela bi jo vprašala. Ne zakaj me je pustila, ampak kako se je pri tem počutila. Verjamem, da ji ni bilo lahko. In sošolci so me imeli radi, kar tako. Ne zaradi nalepk in srčkov ki sem jih razdelila. Ker je bilo lepo opazovati zadovoljne obraze. Mogoče sem kdaj komu šla na živce, a res se ne spomnim, da bi mi kdorkoli kaj zameril. Ni bilo nič takega. In po moje bi me imeli radi brez srčkov. Samo zato, ker sem bila vedno fer. Ne, nihče mi ni rekel da moram zmagat. Tudi želela si nisem. Kako? Huda konkurenca tudi dve leti starejših punc. Samo tretja sem si želela bit, da bi dobila priznanje. in prosim ne kliči me Jasmina. Sem Yasmina. Pika.

Pozdravljeni vsi skupaj! Sem Yasmina, zgubljena v meglenih meglicah. Rada bi se našla. Rada bi nehala stopicljati na mestu, rada bi šla naprej. A naprej ne morem. Verjetno (sigurno) me obremenjuje in zaustavlja tisoč in ena stvar. Rada bi odgovore. Rada bi jasnino. Ok. Napisala bom svojo zgodbo, po poglavjih. Od otroštva dalje. Mogoče se skriva kje kaj, kar sem spregledala. Mogoče se s pomočjo vas najdem. Mogoče boste videli kaj, kar sem spregledala. Ne rabim tolažbe in lepih besed. Zadovoljna bom z namigom v katero smer naj razmišljam, s konstruktivno kritiko…. Zato pišem svojo zgodbo sem, lahko bi izbrala kakšno drugo pot. A verjamem, da je ta pot prava. In hvala vsem! Pa naj začnem…… YASMINA (TAM NEKJE DO ZAČETKA PUBERTETE) Na svet sem prišla pred mnogimi leti. Čisto po nesreči. Mladoletnim staršem. Sokrajani mame so mislili, da sem njena mala sestrica, očetovi dolgo niso vedeli zame. Ampak potem se je vse nekako razvedelo in družini sta me lepo sprejeli. Seveda. Bila sem edini otrok v obeh družinah. Ne spomnim se veliko, a po slikah in pripovedovanju sodeč so me imeli radi. Bila sem lepo oblečena, malo (čisto malo) debelušna. Denarja ni bilo veliko, a res se ne spomnim pomanjkanja. To je bil čas, ko je veliko mladih šlo s trebuhom za kruhom. Tudi moja starša. Najprej oče, potem še mama. Sama sem ostala pri dedku in babici. Na manjši kmetiji. Iz vrtca se ne spomnim veliko, razen ene krivice. Nikoli nisem mogla spati po kosilu, zato sem se lahko igrala v kotičku. Nekoč pa je nadomeščala druga tršica in morala sem zaspati. Začuda sem zaspala. In namesto, da bi bila pohvaljena, sem bila kregana, češ da sem zbudila ostale otroke. Pa nisem! Častna! Nihče mi ni verjel, prislužila sem si kazen. Nič igranja v peskovniku. Igralnica! Sama! In to ravno na dan ko se je mama vrnila iz tujine. Kako me je bilo sram. In kako sem bila žalostna! Prva krivica, ki se mi je zgodila. Potem šola, skupno kosilo z dedkom, babico in prababico (če se ga deda slučajno ni kje na poti iz službe napil), potem pa pohajkovanje po bližnji okolici s prijatelji. Bunkerji v gozdovih, pa hiške na drevju, kidanje gnoja, pašnja sosedovih krav, igranje v zapuščenih čebelnjakih…. Vse dokler se po kotlini ni razlegel grozeč babičin glas:« Yasmina, domov!« Pozimi pa smučanje z sosednjega hriba. Skupaj z starejšimi fanti. Ostale punce so se sankale, meni je pa to bilo vedno nekako iz pod časti. Sankati? Hallo?? To je za punce. Jaz pa sem bila vedno bolj pogumna. Pa saj ne da bi želela biti fant. Sem si pa že od nekdaj želela biti predvsem človek. Enakovredna. Enakopravna. Ja lepo smo preživeli. In drugi dan spet v šolo. Brez naloge, seveda. Ker sem bila kar tako za malo malco odličnjakinja, so mi učiteljice spregledale. Oče in mama nista zahtevala ničesar, razen petice na koncu leta v spričevalu. In te so bile. Brez učenja in brez nalog. Stari starši tako niso zahtevali ničesar. Edino, kopali smo se ob nedeljah. Čudno, sploh se ne spomnim, da bi premogla zobno krtačko. Po moje je nisem imela. Sem se pa vsako nedeljo kopala v bani napolnjeni z vodo in dišečimi olji. In oblekla pižamo - pajaca, rdečega z belimi volani, čez pa enako haljo. Nekako v stilu božička. Lepa sem bila in lepo sem dišala. Nasploh sem bila vedno najlepše oblečena in imela sem najlepše igrače in najboljše kolo na šoli. Obleke so bile toliko moderne, da sem se pogosto počutila kot klovn. Za igrače ni bilo časa, ker me je zunaj čakala narava. Kolo mi je pa pustilo kar nekaj posledic na kolenih. Ampak nekaj mi je manjkalo. Manjkali so mi starši. Sem se vedno počutila manjvredno, ker sem bila otrok katerega starši so delali v tujini. Kljub navideznemu bogastvu. Kljub peticam se nisem počutila priznano. Želela sem pohvalo. In tako sem nekoč, še sama ne vem zakaj, ko smo v šoli delali snežne kape iz vate, v šolo prinesla dva zavoja namesto zahtevanega enega. Prvega mi je kupila babica, drugega sem izmaknila pri hiši. Da bi bila frajerka. Ker sem prinesla dva zavoja. Učiteljica je bila zadovoljna, frajerka zaradi dodatnega zavoja nisem postala, doma so pa opazili da manjka. In sem bila prvič tepena od babice. Drugič in zadnjikrat pa ko sem se drla pri razčesavanju dolgih las. Ampak od vseh vnukov je mene imela najraje. Deda me je našeškal samo enkrat. Kar z trnovo šibo ki se me je držala. Ne vem več zakaj sploh. Ni bolelo. Bolj je bolelo ko sem njegovega najljubšega dolgolasega vnuka postrigla na kratko in me je samo jezno gledal. Sploh je kuhalnica morala takrat postati vzgojno sredstvo pri hiši. Ne spomnim se kdo mi je bil vzor, spomnim pa se, da sem večkrat z njo večkrat grozila bratrancu in sestrični. Ko smo bili sami doma. Ne spomnim se, da bi me mama tepla ko sem bila majhna. Baje me je enkrat našeškala ko sem vzganjala ipiko pred trgovino z igračami. Tudi se ne spomnim tepeža očeta, čeprav sem nekoč tako ušpičila, da sem si batine sigurno prislužila. Sedela sem na ograji in metala kamne v avtomobile. Potem pa lutala po bližnjem potoku in se skrila pred domačimi. Ne spomnim se. A zdi se mi, da sem bila kaznovana. Zgodila se mi je tudi druga krivica. Ne vem zakaj, a sosedova punca me je zadnji dan šole obdolžila, da sem izgubila njene knjige. Nisem jih! Prisežem! Sploh nikoli nisem nikoli imela kakšne njene knjige. Nič ni pomagalo. Namesto, da mi je učiteljica izročila izkaz z odličnim uspehom, sem morala domov (pol ure peš tja in pol ure peš nazaj) in si spotoma izmisliti zgodbo za babico za kaj rabim denar. Ne vem kaj sem rekla. Denar sem dobila, dala učiteljici in dobila izkaz. A ni bilo prav. Na počitnice sem hodila k staršem. V glavnem sem sedela v lokalu kjer je mama delala. In jedla pomfri mit kečap in pila špeci. Včasih sem dobila denar za igralni avtomat. Velikokrat sem se klatila po okolici. S kolesom sem raziskala marsikaj. Včasih sem lutala po trgovinah. Znala sem samo: »Ich nicht verstehe deutch« Še danes mi ni jasno kako to, da so mi starši vse to dovolili. Mesto niti ni bilo tako malo. Ne spomnim se, da bi doma karkoli jedli, so me pa včasih (mislim, da je bilo ob nedeljah), peljali na minigolf in sladoled. Kadarkoli sta starša prišla na obisk sta prinesla eno potovalko z oblekami in eno z igračami. Delila sem med prijatelje. Mogoče, da bi me imeli raje? In da bi bila frajerka sem nekoč izbezala denar iz šparovčka, odšla v bližnje mesto, menjala tujo valuto (si predstavljate devetleten otrok pred bančnim okencem?) in si nakupila kar mi je srce poželelo, Najbolj sem bila ponosna na tempera barvice. Res sem bila frajerka, vsi ostali so imeli vodenke. In da bi bila frajerka mi je starejša prijateljica rešila dodatne matematične naloge…. In da bi bila frajerka, sem k likovnemu prinesla izdelek ki ga je izdelal oče in se delala kot da je moj…. Ampak zakaj sem čutila potrebo da sem frajerka? Pa danes ni nič drugače. Pa še vedno ne razumem zakaj. Spomnim se tudi tekmovanja v krosu. Petdeset deklet iz celotnega področja. Jaz četrta! Kako brezveze. Diplome so dobili samo prvi trije, na oglasni deski so bili prvi trije. Jaz četrta. Kot da me ni bilo. A verjemite, da sem se morala močno potruditi, da sem premagala ostalih šestinštirideset punc. Nobene pohvale. Praznina. Ma sem natrosla nekih spominov. Otroštvo je bilo lepo. A nekaj mi manjka….