Yasmina

Wrong. Če je taprav in če je ljubezen v zraku je pravljica. Če pa ni ljubezni v zraku in je zgolj sex, takrat pač izkoristim priliko in se okoristim. In mi za tipa ni mar. Egoistični sex pač. Me boli patka če ostane nepotešen. Sploh pa ne delim ljudi na moške in ženske. Delim jih na tiste ki jim pustim bližje, ali pa sploh ne. In tip z grdimi rokami in izbuljenimi očmi je prestopil moj prag dovoljenega. A ker je bil sorodnik in ker sem pomislila, da bioenergetiki tako pač zdravijo, sem potrpela.

Ne. Niso mi zbežali. Čeprav.....večkrat skušam analizirat kdo izmed fantov ki jih imam na seznamu,bi bil primernejši od teh ki sem jih izbrala. Idealnega ni. Pa dalje razmišljam ob kom bi mi bilo lažje v življenju? Teh je kar nekaj. A me je vedno nekaj zmotilo. Videz npr. Včasih si mislim, da je Prešeren zame napisal Povodnega moža. "Možake je dolgo vodila za nos, ga stakne nazadnje ki bil ji je kos" Očitno rabim paciente. Ampak on res ne zmore. Ker je anoreksičen. Ker ima okvarjeno hrbtenico in ne sme baje dvigniti več kot 5kg. Ok. Ne zmore, to razumem. Sem mu predlagala, da zamenjava. In on pospravlja in kuha in čisti. Imaš prav. Noče. In se prav zabavam ob misli kako zdajle z mamico preživljata dneve. Končno sama. Mama totalno hepi. Sinko pri njej. Ne razumem takšnih mam. In mama zmore zjutraj toliko muvinga da natrga paradižnik. In nardi sinkotu solato. In speče dve jajci. In kos kruha. In se v hladovini in brezdelju in čvekanju nekako pretolčeta skozi dan. Smešno. Ja res je nekaj posebnega. Jaz pa ena čisto obična baba. Pa prav zares.

Imaš prav. Bolj bi bila primerna za prostovoljko. Do moških nisem imela nikoli negativen odnos. Jim zaupam bolj kot ženskam. Mogoče je bilo to prekoračitev moje meje. Pa saj bioenergetiki lahko zdravijo tudi bolj na daleč, ne? Se mi je zdelo kot da uživa ko je videl kako neprijetno mi je bilo. In spomnilo me je na podoben dogodek v otroštvu. Prišel je bratranec mame in zraven pripeljal znanca. Mislim, da sem hodila v tretji razred. Spomnim se, da sem še imela dres od telovadbe. Moder, z belo in rdečo obrobo. In dolgimi rokami. Ta prišlek me je odpeljal za hišo in želel, da gledam kako se zadovoljuje. Čudno. Niti tega se ne spomnim če se me je dotikal. Mene je bilo grozno sram. Zavpiti nisem upala. Povedati komu tudi ne. Dala sem v pozabo. In se mi zdi, da to ni vplivalo na mojo seksualnost. Tukaj prvič pišem ali govorim o tem. Mislim, da sem pripravljena.

V otroštvu sem veljala za cmero. So govorili da se zjočem, že samo če mi kdo kriv prst pokaže. Včasih je bilo čustvo tako močno, da mi je skupaj s solzami tekla kri iz nosu. Ko sta umrla starša sem potočila samo nekaj solz. Čudno. Včasih lijem solze ob gledanju filmov. Čudno. Malenkosti ki se me ne tičejo me spravijo v jok. Ko gre zares pa imam trdo kožo. Čudno.

1.Verjetno. Ta moj zastoj traja že dolgo. Recimo od tistega dne ko sem prinesla hčero iz porodnišnice. 2.Vem. Najprej moram ozdraviti sebe.

Nisem pomagala, da ne bi izgubila prijateljev. Pomagala sem, ker se mi je zdelo prav. Sploh mi je pa ta prijatelj že večkrat pomagal. Tudi skidal sneg pred bajto brez da bi ga za karkoli prosila. In tako sem včerajšnji dan preživela: Najprej peljala prijatelja. Je kupil tedensko vinjeto, hotel dat za bencin pa sem rekla ne, plačal kavo na počivališču. Vem, da bo priskočil na pomoč če ga bom prosila. Potem sem šla po pasje brikete. In kupila še nekaj zase: kg paradižnika, kg paprike, jabolk, banan in tri konzerve tune. Zadnje čase je bila naša mrcina na surovem mesu ker je "dragi" nekje na spletu spoznal, da psi morajo jesti surovo meso. In mu ni bilo težko, vegeterijancu k mesarju po najhujši vročini. Pol je še korenček nasekal in česen. O bog. Za psa je naredil več kot zame. Tudi prav. Nisem vegeterijanka, čeprav pojem zelo malo mesa. Ampak od zdaj naprej bo moj pes jedel brikete. Žal. Se mi obrača želodec ko pomislim na krvave kosti. Potem sem srečala dobrega prijatelja s spleta in sva vsak z 2 dcl pira nazdravila moji samskosti. Potem sem šla prijateljici pomagat cisterno dat na tovornjak in nekaj hlodov. Nič takega. Preznojila sem svojo telo. Potem pa sem sestrico obiskala in ji povedala štorijo in ji dala vedet da je numero uno! Pol sem pa sposojenega psa sprehajala po največjih strminah in preznojila svoje telo in pol dobila zasluženo kosilo. Odlično fižolovo juho s polno srčki ljubezni. Mnjami. In spila kavo in cedevito. Doma sem brala Sanjo Rozman. Zraven zadremala. In uživala v svoji goloti. Nedrček in tangice in za vsak slučaj oblekca ob strani, če kdo pride. Joj, kako je bilo fajn! Svoboda! Ob "dragem" nisem bila nikoli sproščena. Vedno sem skrivala tisto kilo preveč. In bila vedno v prevelikih temnih majicah. In se zakrivala pred njim, da ne bi videl. Ampak če zdaj čisto realno pogledam. Višina 165, kilogrami 66. Po mojih kriterijih kakšnih 5 kg preveč. Z estetskega vidka maščobe res nimam rada. Po njegovih kriterijih je še 10 kg manj premalo. Ker je nekje prebral, da je človek kot stroj. Če deluje zmerno, dela. Če ga preteramo, neha delovat. In človeško telo deluje najbolje, če je 10% podhranjeno. Moja idealna teža je potem 52kg. Pa še nisem naredila nič. Ups, kako misli včasih odtavajo.... Sorry! Imam prijateljico ki živi daleč, se včasih slišiva po telefonu ali pa pride k meni na počitnice. Imam eno ki je blizu in mi nosi zelenjavo in pokramljava in me včasih pokliče. Imam hčero s katero preživim nekaj ur na teden v zanimivih in odprtih debatah in imam teto, ki ji marsikaj lahko povem. Sestrica je krasna, a se morava spet približat druga drugi. Drugače je pa moja zaveznica vsa družina in imam nekaj znancev s katerimi se rada kdaj družim. Je pa zanimivo, da sama nikoli nikogar ne pokličem, še manj grem kam na obisk.

"Trenutno stanje osebe Yasmine, njeno ljubezensko življenje ni tisto, kar se je pričakovalo/ se pričakuje. Ljubezenska pričakovanja zadovoljena v celoti niso. V štartu zgleda, da bi lahko kaj bilo pa potem ni to, kar se hoče/ se pričakuje." Res je. V začetku je bilo veliko sexa in malo ljubezni, pol nič sexa in veliko ljubezni v zraku, danes nič sexa in spoznanje da je samo ljubezen v zraku premalo. "Partner "jezdi" v oblakih. Za delo, posel je pretežno gonilna sila Yasmina. Da ne vztraja ona, gre vse rakovo pot. ... Okolje zna biti neiskreno, konfliktne situacije v okolju znajo biti. ... bla bla bla -)" Fizičar sem jaz, on z nasmehi osrečuje okolico. In ima v sebi harikrišno. In polna usta prijaznih besed. Denar služi preko spleta. Nekaj časa dokaj uspešno. To izkoristijo nekateri in si sposodijo denar. In ne vrnejo. "! Namig: Za pozanimat se je, kako gre konkurenci. Koliko dela ima. V kolikor delo konkurenca ima. Naredit analizo, zakaj konkurenca delo ima. Oz. ga ima več kot ti. ... Mimogrede pri nas tisti, ki znajo zidat, polagat ploščice, zidat vrtne kamine, škarpe, betonirat, sobopleskarit, ... delo vedno imajo. Če veljajo v očeh ljudi za solidne in imajo za korektno kvaliteto izvedbe pošteno ceno. ... Za njih recesije ni. ..." Konkurenca ni problem. Problem je njegov obrnjen življenski ritem in počasnost. On ne pride k sebi pred 12h. Tudi če se potrudi po svojih maksimalnih močeh. Meni po 12h moči za služenje kruha pojenjajo. "Za šalabajzersko razlago analize preteklosti, zdajšnosti. Razlago bistva situacije, ki je vezana na zdajšnost in na preteklost. Prihodnost glede na analizo zdajšnosti, smer razreševanja zdajšnje situacije ... " Preteklost me zanima toliko, da mi bo približno jasno zakaj se je dogajalo kar se je dogajalo. Živim za danes. Če bo danes ok, in vsak dan tako, bo tudi prihodnost lepa. Mirna. ""Lažnivci, lenuhi, izkoriščevalci v bližini niso v korist." Ne da niso v korist, delajo me živčno. "Ljubezen" za vsako ceno zna biti "naporna", nezadovoljujoča. Zlasti "jezdecev/ jezdeca" v oblakih. ..." Res je. "Ona pa medtem betonira, sestavlja omare, skače za poslom naokoli, Se omamlja z dopaminom, ki se sprošča v možganih ob zadovoljstvih, ko se nekaj naredi. ..." In ga razvaja z kraljevskimi solatami in semeni in ...... Yasmina se trudi. Vedno bolj. Pa ni efekta. Potem vedno manj. Efekt približno isti kot prej. "... Zgleda, da je Yasmina v fazi, ko začenja situacijo gledati skozi drugi zorni kot. Bo začela vleči poteze "ko ne bo več tako, kot je bilo". Pride do trenutka ko uvidiš. In nočeš bit budala. Ker to nisi. Tudi ne dekla. Ker nisi. In pogledaš z drugega kota. In se zdiš sam sebi še večja budala in še večja dekla. A pride odrešujoč občutek, da se lahko odmakneš, če le hočeš. Aleluja. "Zna pa biti malo "dramatiziranja" v izgrajevanju boljšega. ... "Potresi" v glavi, čustveni bodo. Panika nepotrebna. Potrebna je vztrajnost, upornost. Bo trajalo, da se zadeve uredijo v željeno smer. Ampak potem ne bo več, kot je bilo." Nikoli več ne bo kot je bilo. To je dobro. "Lahko se pričakuje kako izraženo nezadovoljstvo od ženske osebe, ki je dozdaj veljala za prijateljico. Dogajalo se vsekakor bo. ..." Me prav zanima. Kakorkoli, pripravljena sem. "Včasih se na situacijo ne bo dalo direktno vplivati, bo treba malo potrpežljivosti. Ko bodo pa stvari dozorele, bodo sledile aktivnosti. ..." Zdaj je čas čiščenja. Navlake v glavi in bajti.. "Finančno bi se znalo odpreti v prihodnosti, spremembe na področju psihosocioalnega funkcioniranja bodo [brez strahu, samo gas do konca in naprej]." Finančna konstrukcija je izdelana. Tega me ni strah. Prijatelji in družina ostaja ob meni. "Stara mama boš." Ja. Bom. Baje čez štiri leta. Ker želita še toliko sveta pogledat. Te funkcije se ne veselim posebej. Ok. Vnuk bo zakon. A nočem, da si samo s tem praznino zapolnim. "Življenje bi se znalo *utiriti*." Miru si želim in toplino v duši. Ni važno po kakih tirih gre vse skupaj. Hobotnica analitičarka šalabajzerska New Agerska dodaja thank you sooooo much!

Bla je katarza, ja. Pa ne katarza kot posledica štirih pirov. Katarza po zaključku nekega obdobja. Sem čisto not padla. No,"dragega" že od petka ni na spregled, in ga pokličem. Da se izjasni. Nekaj dni razmišljanja je bilo po moje dovolj. Meni tako nedoločeno stanje ne odgovarja. Si razmislil, boš dodal kanček več truda ali pobereš stvari in zgineš z mojega planeta? Opcije so bile odprte, čeprav sem bolj navijala za drugo. "pri mamici bom" je izjavil, jaz pa:"Ok," Pa sva končala. Kot da sem nov človek in imam razpeta krila. Lahko poletim. Svobodna.

Sem človek, ki najraje delujem sama. Prosim drugih ne, ker se mi zdi, da nimam pravice tratiti njihov čas. Če me kdo prosi, skušam pomagat. Dobrodošlo bo vse pozitivno kar me požene naprej.

Prosocialna sem res. Obrnjena navzven navidezno. V bistvu obrnjena navznoter. Potrjevanja ne rabim. Sem prešla to fazo. V bistvu najraje delujem v ozadju. Pa tud res je, da se moram bolj osredotočit na svojo bazo. Včasih sem to obvladala in veliko bolje delovala navzven. Zdaj sem se pa nekaj let z "dragim" ukvarjala. Ostalo si pa tako lepo povedal. Res je, mir v duši si želim in čisto ljubezen. Do vsega in vsakogar. Ta obutek že poznam, a z "dragim" se je nekam izgubil.

1.saj ne letam. Hčera ve, da je številka 1, teta tudi, samo sekici se moram bolj približat in ji pokazat, da je tudi ona numero uno. Verjameš ali ne, sem fejst baba. Fukača pa ne rabim. V bistvu nikogar ne rabim. Rada bi samo, da bi nekoga imela ob sebi. Ne za gledat ali nabrisat. Če razumeš kaj mislim. 2.A nisem to jaz?

Napačno razumeš. Boli me patka za okolico.

Sem orng baba. Dedca rabim, ne babe. In na začetku sva se božala. No, bolj jaz njega kot on mene. Pol se mu še to ni dalo. Meni se pa tud ni dalo. In tako je želja, da bi seksala z njim minila. Ne želja po sexu, da ne bo kaj narobe. Sva se pa nonstop držala za roke in lubčkala. Sex mi pa ni bil nikoli da bi koga nabrisala, pardon bila nabrisana. Ne znam povedat. Čutim.

Osnovna funkcija vsake vrste je ohranjanje vrste. Sem baba. Otroka imam. Ohranjam vrsto. Otrok ne mislim več met. Funkcijo opravila. Kaj pa zdaj? Če je baba gospodinja je itak normalno da poskrbi za vse, če delata oba v strežbi ne vidim smisla. Ja, ok, strinjam se, da naj vsak dela to kar zna. Dedi tehniko in fiziko, babe gospodinjstvo in ah ja, tudi dedca strečt. No big problem. Možača nisem nikoli imela želje postat, tudi nimam potrebe da postanem poslovna ženska št.1 v Sloveniji. Moj biznis sega samo do meje zaslužit dovolj. In ne moreš verjet, vzgojila sem krasno hčero ki ni nič od tega kar naštevaš. In zdaj ima več stikov z očetom in živi s tastom in taščo. Kao "normalna" familija, kot ti praviš. Pa še zmeraj pravi, da je doma lepše. Nimam občutka da komu žerem energijo. No, zdaj vam. Drugače pa se nikomur ne približam. Stike imam samo s tistimi, ki pridejo k meni. In ne, ne gušim s svojimi problemi. Ta high družba pa.....tudi ne, skupen šport.

Da imam na razpolago pomijeke ste vi izjavili, ne jaz. Na razpolago sem imela marsikoga, pa sem izbrala pomijeka. To bi rada vedela. Zakaj? Ali ker pač moj ego rabi nekoga da skrbi zanj? Ali zakaj? Pomijeki so " Ljudje, ki nočejo, ne znajo ali ne morejo igrat vloge" Po moje moj "dragi" vse troje. Povpraševanje je bilo. Ker se je tip naselil v mojo bajto brez da bi ga povabila. Jaz sem mu pa dovolila ostat. In se pol spomnila, da bi si bilo fino naloge in stroške razdelit. Sva se strinjala oba. Jaz sem svoj del opravila, on ga ni. Ma sem razočarana. A ne nad njim. Mogoče bi lahko predvidela, da ne bo zmogel. Nad sabo sem razočarana. Ali pa tudi ne. Pa saj je vse za vse dobro. In življenje gre dalje.c Z novo izkušnjo pač.

1.oklep samoprevar mi še ni čisto jasen 2.Vem, ja. Ampak tisto najhujše sem pa vendarle uspela prikriti. Pa ne zaradi sebe. Zaradi njih. Da jih ne bi skrbelo. 3.Joj, če pa tako rada igram črno ovco in črna je moja najljubša barva.

1.Bionergetik je bil daljni sorodnik in je bilo zastojn. Se pa zdaj spominjam da mi je bilo takrat fuuuulll neugodno ko mi je kao zdravil neke centre pod trebuhom in sem čutila toplino njegovih grdih rok v bližini genitalij. Bi najraje zavpila:"Nehaj! Izgini!" Samo enkrat sem šla k eni vedeževalki, pred mnogimi leti, za 20€ 2.Nimam več želje, da bi zdravila kako osebo. Rada bi zdravila človeštvo. 4.Bom prebrala.

Kljub vsemu sem že zmeraj dovolj samozavestna, da me težke besede ne zrušijo. Z božanjem se pa počasneje približuješ rešitvi. Prebiram knjige in vzrokov ne najdem. Nič kaj tako zares travmatičnega se ni dogajalo. In z leti postaneš konj in imaš trdo kožo. Tako da, ciljati na vzroke brez da bi jih poznal.....Sliši se uporabno.

hehehehe..kaj se pa vidva gresta? No, ja, štekam tak nič. baba, pa še blontna po vrhu.........hehehehehe

Kaj pa če je to pač moj stil..... In kaj majo besede zvezo s tem kar v srcu nosiš?

Fuck! vse ste zvadili na varianto preračunljivosti! Nisem preračunljiva! Nič ne rabim. Preračunljivost sem se šla samo z gradbincom, ker sem vzela kao da sem v službi, z "dragim" se nisem šla tega. Ampak pol ti enkrat dopizdi! Si sam za vse! In ker probaš videti v človeku samo dobro, pa še vedno ni nič od tega, ti dopizdi! Eh, sem vam želela računsko prikazat stanje, pa sem zbrisala, ker bogve kaj bi sčarali s tega. Pa saj ni pomembno. Šla sem se to igro, ker sem pač verjela v človeka. Itak pa mamo vsi neke biznise. Se točno ve kdo kaj zakaj. Vse ostalo je blabla. 5 let sem bila gospodinja in vse kar sem prosila je, da vstane ob 1oh, pa se do 12h porihta, pa grema delat do štirih, pa ma pol svoje frende. ne, vstaja ob 14, 15h, pa pol rabi da se naserje in naje, pa je ura 16h,17h, pa je treba mamico obiskat, pa frenda. ma kaj, če si vsaj v glavi ne preračunam, sem itak budalo. Da bom ostala praznih rok, mi je jasno. Ampak olajšanje! ma žal. Ampak še vedno ni to moj point. Danes zvečer sem prejela dva klica. Njegova prijateljica me prosi, da grem pomagat neko cisterno dvignit. Sem vprašala:"ja kaj pa dragi". Je rekla, da ji je rekel, da spi. Vem, 10h je zanj huda ura. Grem. Kaj pa čem, če me rabi. Računam? Ne! V čast si štejem. Pol me pa frend, bol njegov kliče, da me rabi. Prevoz v Celje, po avto. Grem! Pa ni vprašanje kaj bom imela od tega. Preprosto rada pomagam prijateljem. a je to kak big deal? Ni. Pač greš. Pa kolegica je prišla po Hiltija. Posodim. A bo kaj od tega, Ne. In boli me kurac! Če dam dam, če pa ne pač ne. Samo ne govorite mi prosim da, da sem odvisna od prikimavanja množič. In ne podkupujem. Ampaqk će se gremo deal, je pač deal. Biznis. Sploh pa mojim najbližjim ne rabim nič dajat. Pri nas je res vse tako na eazy. In biznisa res ni v luftu. In vsak profitira. Ma če kaj, bi tudi jaz rada slišala, da sem POŠTENA. Sem. Poštenost ni relativna reč. Si ali nisi? Jaz sem. Kaj si pa konkretno misli množica o meni me res boli, boli kurac. Aja, saj ga nimam. Sorry. Kdor me pozna me, kdor pa ne pa si je sam kriv... In znam it po svoji ulici v malem kraju v punkerski opravi z frendico z minico in hudo dolgimi nogami. ma prav užitek je folk opazovat. In se fajn met. Večinoma je ok, kjer pa ni, pa jim bog odpusti.... Who care' i`m free !!!!!!!! Ma Secirator...ena zgodba je familija....itak da bi te blo sram. Drugo je množica. Ni pomembno. Bodi to kar čutiš!

Ne zadovoljuje. Ni tisto pravo na kar bi lahko bila ponosna. Pa spisek bi lahko bil daljši.

Da si Dog in to Big se strinjam. Ne vem pa, zakaj si imel občutek, da sem želela pobegniti. Saj sem prišla prostovoljno in celo prosila za batine. Lahko bi tudi kaj zamolčala. Pa nisem. Ker sem skrita tu nekje in ne moreš do mene. Hvala vsem. Tudi ženskam ki me božajo. Namreč tudi to rabim. In ves čas čutim, da je v meni nekaj več. Potencial. Pa ne reci zdaj prosim spet da mislim, da sem nekaj posebnega. Čutim pač. Večkrat se vrnem na prve strani. Čudno, kot da to nisem jaz. Če bi ne pisalo Yasmina, bi mislila da je nekdo drug to napisal. Čudno. Hm.Mogoče pa kdaj knjigo izdam.

Saj to je problem, da ne znam in ne zmorem prositi za pomoč. Nekajkrat sem sklonila glavo in prosila, pa ponavadi dobila po buči. Po preteklosti vrtam samo zato, da vidim kaj je tisto da funkcioniram na ta način. Drugače si nič ne očitam. No, bolj pogosto bi lahko dvignila rit. Mi je jasno, da je do jedra še daleč. A da sem ugledala neke vzorce in manifestacije nečesa globljega, se mi zdi napredek. Me je malo strah kaj se zna še zraven joka dogajat. Vsi smo v svojem jedru dobri in vsi težimo k dobremu. A ker je v moji okolici pri mnogih to zakrito, pač povdarjam poslanstvo. Ni pa to nič takega, res ne. Kaj pa če se ti sfiži, pa me poskusnega zajčka začaraš?

Ja. Secirator je res pravi pes. Ampak pomaga. To rušenje mojega zamegljenega dojemanja. Zavedam se, da je nošnja mask izguba energije. Ampak pri strankah jo še vedno rabim. Ne morem rečt:"Mater kako pa vaša bajta smrdi po mačjem dreku." Če prav res smrdi, da smrad para možgane. Je treba posel dobit, obrnit pozornost stran in čim prej it! Tu nosim masko zaradi svojih interesov. Priznam. Pogosto si masko nadenem, da druge ne prizadenem ali pa jim spotoma dodam kanček v dobri samopodobi. Zato se se ljudem umikam, da ne rabim mask. S svojimi imam masko kao da je vse lepo in prav, da ne skrbijo še zaradi mene. Itak pa sem črna ovca v familiji.