je dosti razlicic te zgodbe...jaz se v bistvu strinjam s tyazijem,da je bistveno drugace, kako in zakaj nekaj ubijes. moji doma imajo koline enkrat na leto, in se ta zival potem poje. poje se seveda vse, od repka, do parkljev, uhljev, jezika in vse vmes. to nahrani okrog 10 ljudi za vso zimo in se malo dlje. s tem nimam problema. mislim, da prasici tudi ne bi imeli toliko problema s tem, kot z ljudmi, ki pojejo samo en zrezek, ostalo jih pa ne zanima. hrane je dovolj za vse, to vemo ze dolgo, industrija se pa prilagaja cenam, ne sirsim cloveskim potrebam. ko je nekaj prepoceni, to vrzejo proc, unicijo zaloge, pa je vseeno, ce je to zivina ali sladkor, cena raste in industrija spet funkcionira. vseeno je tudi, ce so ostali ljudje, ki so 2000 km desno ali levo od tebe lacni. od njih se ne sluzi. se vedno je moj bistven problem v odnosu. ce se nekaj vzame po potrebi, ne gre nic narobe. ( to je ta indijanski nacin, ki je zelo znan po celem svetu, ce pogledamo v bistvu...povsod so ljudje, ki so pametni in zivijo v neke vrste sozitju z naravo, jemali samo, kar rabijo.) ce se pa izkorisca, pa gre vse narobe. ce pa gledas to globalno v odnosu zivali-ljudje, je pa seveda druga zgodba. ceprav so zagovorniki strpnosti do zivali mnogokrat v bistvu zelo nestrpni. meni gre na zivce, ko ljudje drugim kaj ocitajo, ker je pac prav, da se vsak zase odloci. in vsak ima dokaze za svoj prav.