Rada bi nekomu povedala, da mislim, da je bistvena razlika med pricakovanji in zeljami v tem, da brez zelje, vizije itd... ne mores zacet velikih projektov, brez pricakovanj pa jih lahko. In dlje kot traja projekt in bolj ko je kompleksen, globja so custva, ki nas vezejo nanj in je neizbezno, da smo prizadeti, ce ne tece, kot mi z vsem srcem cutimo, da bi lahko. Vendar. Ce se vizija ne uresnici, je mozno, da se spremeni v drugo vizijo, ker se je medtem spremenila situacija, koncept...in se je treba prilagodit, oz. nekaj spremenit, ce projekt zeli prezivet. Za tak preklop je potreben cas, energija, sposobnost videnja, seveda tudi jajca... in zopet zelja! Nova zelja, prav tako mocna, prav tako pomembna, kot prva, ki je bila najpomembnejsa...to ni enostavno. Ze samo misel na to, da bi se nekaj zacenjalo (tudi, ce se samo globoko spremeni) je naporna in utrujajoca. Ampak slej ko prej pride. Ker zelja vedno pride, ko se sestavimo nazaj vase. Najprej pa je treba vzet cas zase in pogruntat, ce zelja je in kaksna je, ker je verjetno spremenjena, kot posledica spremembe vizije. Najverjetneje je tu tudi dosti trenutkov, ko ne vemo, kaj bi, ce bi sploh kaj in ce kakrsnakoli zelja sploh obstaja. Ampak to neizbezno mine, kot mine tisti moment med vdihom in izdihom, ko vcasih ne ves vec, a si sploh zelis vdihnit, ali bi kar ostal v tisti tocki. Ce se pa pricakovanje ne uresnici, je pa najpogosteje edina posledica globoko razocaranje in vse, kar pride zraven: jeza, bolecina, agresija itd....ter izjemne kolicine samopomilovanja, zagrenjenosti in obsojanja. Drugega skorajda ni. Najboljsi pokazatelj, ali smo imeli pricakovanja ali vizijo je nasa lastna reakcija. (Globina zalosti, kolicina agresije, cas, ki ga porabimo, da sprejmemo situacijo in da se v nas obudi zelja, da bi sploh kaj naredili s tem, kar imamo...kako dolgo-relativno gledano-se smilimo sami sebi, itd, itd.) V obeh primerih si je treba vzeti cas in zaceliti rane, ker so neizbezne...ampak sorazmerno gledano je leto, dve, dokaj malo, v primerjavi z dozivljenjsko zagrenjenostjo, ki jo nekateri izberejo za svoj zivljenjski slog. Ce clovek ni zadrt, in je kolikor toliko elasticen v mislih, dejanjih in custvovanjih...se bo prej ko slej izvlekel in videl spremenjeno pot. Vsakrsna povezava s komerkoli je zgolj nakljucna, ce se pa kdo najde tu, pa mu zelim cimlazji prehod na drugo progo tega plezalisca, ki mu pravimo zivljenje.