pokaži mi eno dušo na tem svetu, ki še nikoli ni bila nasrečno zaljubljena ali vsaj razočarana sploh pa...kje so kratke prisrčne zgodbe o ljubezni...?! evo ene. sem spoznala enega blesavega tipa. ravno prav smešnega in zmešanega. ah, ljubezen z nespečnostmi in jutranjimi slabostmi - kot posledico mačkov, ki so bili posledica neprespanih naspidiranih noči polnih neverjetnosti in sladkih negotovosti- vred. potem se je zgodilo neizbežno amorozno soočenje, opa, kdo si, si ali nisi, a sploh si, si res, kdo je ti, kje se nehaš, kje začneš, noči so postale neprespane iz drugih razlogov, in dobile nove namene in naloge. noči obstajajo zavoljo neobstoječih besed in brezbesednih pogovorov, živela pantomima in sskj. živela umetnost in svoboda izražanja. spimo samo ko ni boljšega opravka ali ko smo rešili svet z ljubeznijo in modrozelenimi mislimi. prednosti so jasne, prioritete stojijo v vrsti kot angleži ki čakajo na vlak, program je drzen a ne nemogoč, in kar je mogoče, naj se zgodi, ali vsaj poskusi nastati. prihodnost je oranžno rožnata. howgh! predvsem pa je vse tako kot mora bit...polni žepi smeha, klobuk iz oblakov in podplati s krilci. glasba tudi, ko je ni. jutra, ko si vesel, da si, in se potem spomniš, v tisti sladki 0.1 sec, da je še nekdo poleg tebe in si še bolj vesel. ah, ljubezen potem sva srečno živela vse do danes. od danes naprej se trudiva dalje. ljubezen uber alles!