Dr. Drnovsek ni povedal nic bistveno novega niti ni bil pretirano dober pisec, je pa edini politik, ki je upal priznat, da se ukvarja z duhovnostjo in mu ni bilo nerodno - tudi za ceno tega, da so ga nekateri imeli za norca- glasno razmisljati o stvareh, ki so v politiki tabu. Za ta pogum in vizionarstvo sem mu neizmerno hvalezna, za vsa ostala dejanja pa mirno lahko recem, da so bila spostovanja vredna, tudi, ce je kdaj presenecal s svojimi aktivnostmi in mislimi. Znal ti je vzbuditi obcutek, da verjame v kar govori, in ceprav je zamenjal toliko politicnih scen, je ocitno vedno preprical dovolj ljudi, da ni izgubil nobenih volitev in nadgradil to svojo pot z doloceno sirino, ki je je nasplosno v javnem zivljenju voditeljev premalo. Ce si bo zavoljo tega vsaj kaksen politik dovolil priznati, da je predvsem clovek in zatorej tudi duhovno bitje, je ze ogromno narejenega. Imel je in znal je kazat tisto osnovno spostovanje do vsega in vsakogar, do zivljenja kot takega...spostovanje, ki ga zacutis, tudi, ce se ne strinjas z njegovimi idejami, in to ga je naredilo tako popularnega med zagovorniki in cenjenega med nasprotniki. Nek rek pravi, da damo prepoznas po tem, kako se drugi obnasajo do nje in ne po njenem izgledu - mislim, da je takisto z iskrenim clovekom in gospodom, kar je Drnovsek vsekakor znal bit. Zelim mu vse najboljse in da bi nasel tisti mir, ki ga je iskal, zelel in kot pravijo mnogi tudi nosil v sebi