nosorog

Na misel mi najprej pride hiastolit, pa tudi kamena strela. la

Daleč od tega. Kaj pa trebušni možgani? Vedo o proučevanju trebušnih možganov imenujemo nevrogastroenterologija, njene temelje pa je že sredi 19. stoletja postavil nemški nevrolog Leopold Auerbach. Med raziskavami delovanja črevesja je odkril, da sta med slojema mišice dva zelo tanka sloja živčnih celic, takšni sloji pa ovijajo ves prebavni trakt vse do danke. Kasneje so ugotovili, da gre za druge možgane, ki niso namenjeni samo prebavi. Prav tako kot možgani v glavi, tudi trebušni krmilijo izločanje psihoaktivnih snovi, ki vplivajo na duševno razpoloženje. Delujejo avtonomno in v »prave« možgane pošiljajo več signalov, kot jih iz njih dobijo. Utrjujejo zlasti spomine povezane s čustvi (vedenjski vzorci!!!), zaradi stresa pa je lahko njihovo delovanje močno moteno. Smemo trditi, da trebušni možgani mislijo, organizirani so funkcionalno, delujejo v nizu ciklov, prepoznavajo lahko najrazličnejša stanja in samostojno odločajo. Skratka, imajo prav vse, kar potrebuje celovit živčni sistem.« Pa ne gre le za trebušne možgane, ampak za celični spomin, Na dražljaje na osnovi delovanja trebušnih možganov in celičnega spomina, ki sta tesno povezana z delovanjem čaker, odreagiramo na nek nenaden dražljaj prej, preden možgani sploh zaznajo problem. Ti lahko doma sediš v fotelju in si misliš ali narediš načrt, kako boš reagiral v nek situaciji -ko pa do te situacije pride, pogosto reagiraš povsem drugače (veš, da je trema brez veze, pa jo imaš ob nastopu vseeno). Wolf Singer, direktor Inštituta Maxa Plancka za raziskovanje možganov v Frankfurtu, pravi: »Tisto, kar doživljamo kot svobodno odločanje, je zgolj zapoznelo opravičevanje sprememb v našem položaju, do kakršnega bi tako ali tako prišlo.« Njegov ameriški kolega Michael Gazzangia pa trdi, da pravzaprav zadnji izvemo za načrte naših možganov. Ameriški raziskovalec Benjamin Libet je celo izmeril časovni premor med dejanjem, ki se zgodi prej in domnevno prostovoljno odločitvijo, ki mu sledi; ta znaša 350 milisekund. Na osnovi tega, Singer pravi: »Kaj bom storil, je posledica tistega, kar sem. Možgani se ne odločajo poljubno, temveč na temelju prejšnjih izkušenj.« Nisem pa opazil, kdo in kje je iskal anhydrite, Viška jih imam tudi jaz,

Nikol nisem bil cvet normalnosti, zdej pa počas ratujm totalno prfuknjen. Pred kakimi desetimi minutami sem se skoraj stopil od sreče, ko sem opazil, da je Boštjan pri scanju PRVIČ nekoliko dvinil taco.

Men prilično dol visi, kwa widwa s Tantro o tem mislita, ampak sam sem prepriča, da sta energija ustvarjalnosti in spolna energija sorodni sili in sta obe doma v drugi čakri. Predvidevam, da folk misli, da je kreativnost doma v peti zato, ker različni viri peto čakro povezujejo z intuicijo (zato verjetno Matjaž Bogdan praviš, da je v peti čakri kreativnost na višjem nivoju). Pa temu ni tako. Govorimo o treh nivojih intuicije in sicer o inticiji preživetja, intuiciji prepoznavanja povezav med stvarmi in tretji intuiciji, ki je EDINA doma v peti čakri (!!!!!), ki pa se nanaša na to, da začutimo, kdaj je treba dopustiti, da se nekatere stvari preprosto zgodijo. Na pa to nobene veze s kreativnostjo. Dokazovati in polemizirati o tem se mi pa ne ljubi, tudi zato, ker eden od potencialnih polemizatorjev bolj kot ne zgolj lima linke, katerih se mi ne ljubi odpirati. la

To že počne. Zadnjič sem šel večer v dolino na per, Boštjana pa sem pustil notri. Iz mize je spizdil pilota za TV, skočil na posteljo, si prižgal TV, nek sfukal sliko (da sem moral potem temeljito prešudirati navodila, da sem jo zrihtal) in zgrizel pilota (ampak še dela). Dobro pa imam načet tudi GSM.

Malo premalo odločnosti je bilo. Pred tremi urami (!!!) je ratala ponosna lastnica rubina z zvezdo Tynchi, iz enga druzga foruma. Sorči.

Tole je pravzaprav bolj za rubriko "saj ni res, pa je". Moj nov model psa -Boštjan - je star komaj 4 mesece, zato seveda zgrize vse, kar mu pride pod roke (beri tace, gobec ...). Danes sem imel opravke v Lj, zato sem ga iz varnostnih razlogov zaprl na balkon. In kaj sem našel na balkonu, ko sem se vrnil? Boštjana, orenk zamotanega v antenski kabel - nekako ga je dosegel in odtrgal od TV anene, kako se mu je pa ratalo vanj tako zaplesti, pa nimam pojma (vsaj pol minute sem rabil, da sem ga odmotal). Svašta ...

Vidiš, po drugi strani pa je npr. apaška solza, ki je le rahlo transparenten obsidian, iskana k 100 mater.

Šlo je le za mnenje "na oko". Primerek sem prinesel pokazat Herlecu, potem pa sva šla sedet k Ferentu. In mimo je pač prišlo ene par njegovih kolegov, pa jih je malo podražil, kaj naj bi primerek bil (izgledal je tako akvamarinsko, da bi bolj že težko).

Pred leti sem iz Pohorja dobil "akvamarin" v matriksu. Videlo ga je nekaj geologov in so vsi po vrsti mislili, da gre resnično za akvamarin - v resnici pa je šlo za glažuto. Sila nenavadna se mi zdi najdba prozornega obsidiana v Sloveniji, saj gre za takšno redkost, da ga n sejmih preprosto ne videvam (mimogrede - rekel bi, da je moč ločiti mehurček v steklu od mehurčka v obsidianu). Iz tvojega pisanja pa sklepam, da si bil pri najdbi zraven. Ali je primerek kdo analiziral? Če gre dejansko za obsidian, ali je mogoč nakup?

Danke.

Seveda. Proučeval sem psihologijo čebl. V takih primerih reagirajo podobno, kot človek. Če kdo, ki ga imajo za pomembneg (zaradi moje vloge pri vsem mene verjetno majo) posamezno čebelo pokliče z napačnim imenom, se sirota počuti sila nepomembno in to kvarno vpliva na njeno samopodobo. Po morfogenetskih poljih se potem takšni slabi filingi prenašajo tudi na druge čebele in na koncu dobiš panj, katreri bi bil v psihološkem smislu trd oreh za vsakega psihiatra, meden šnopc je pa za en kurc. la

Prvi hip sem pomislil, da se ajebavaš in govoriš o vrstah pic in kremšnitah. lalala

Ma, veš kwa me najbl jebe? Kako se zdaj spomnit tolk različnih imen, jih dati posameznim čebelam in se jih zapomniti na faco - da morda ne zamešam Darinke z Veroniko ipd. Čebele sem pa kupil od enga tipa, ki mora bit ene tok ubrisan k jst - ima psico Darjo. Aja, pa spet sem šel za 10 piščancev stanit, da bom v enem mesecu shujšal vsaj 7 kg - jutri popoldne je komisijsko tehtanje, pol pa štart. lalala

Tud to se je zgodl - čebele mam ... lalala

Je. Sam na tajming pripravljenosti lahko fuuuuulo vplivamo, kar hkrati pomeni, da prihodnjost ni točno določena. Čemu potem obiskovati takšne ali drugačne vedeževace?

Mehurčki, mišljeni v izpostavljenem tekstu so totalno majčkeni - ga vizualno niti ne zaznaš kot mehurček, ampak npr. kot mavrico, tisti, ki sva jih opazila z Vidrihom, pa so bili precej večji.

Je že vse ql. Mački paradirata po bajti, Boštjan pa leži k sneta matika. Drugač je pa Boštjan prinesel k veliko življenja. Pavle je bil star in nič se mu ni ljubilo, posledično sem bil še jaz skoz doma, ker se mi samemu ni ljubilo okol klait. Boštjan pa je naspidiran k vina v Buče, tako, da vsak dan kam greva. Poslabšal se mi je. Danes grem v Celje kupit čebelarsko opremo, v soboto pa bom iz Kozjanskega pripeljal čebele. Ko se mi bo do konca odtrgalo, bom kupil še ne par kozličkov, pa bo. lalala

Unis, ti si tako izvirno prfuknjen, da najresneje razmišljam o tem, da te začnem vikati. Brez zajebancije ...

Zelena zavist No2 pozeleneli Nosorog

Ribnik mate? Poln sem zelene zavisti. Nimam nobene domišljije, zato bom dons tresnu špagete z omako iz jurčkov. Boštjana sem pa zjutraj odpravil z žemljo in pašteto. ča

Čestitke 5rca. Sploh nisem vedel, da si takole rosno mlada.

99% sem, da tole ni obsidian. Pred leti sem redno hodil na sejem mineralov v Bologno in tam so prodajali "obsidiane", ki so bili po barvi videti približno tako, kot tole tvoje nihalo. Nekoč sva jih gledala skupaj z Renatom Vidrihom (geolog, avtor večih knjig iz tega področja), ki sicer ni zanikal možnosti, da bi lahko tako svetel obsidian obstajal, a primerki, ki sva jih videla na stojnici, so bili brez dvoma obarvano steklo (torej ponaredki). V notranjosti je bilo namreč videti izdajalske mehurčke, značilne za steklo. Če pa tako svetel obsidian resnično obstaja, gre za veliko redkost n bi bil gotovo drag ko prasica. lalala

27.03. sem spravil s sveta svjoga psa Pavleta (poleg tega, da je bil gluh in skoraj slep, je imel tud vodo v pljučih, tako, da ni šlo drugač. Zdaj mam pa Boštjana. Zanj sem zvedel na temle forumu, tam nekje v pasjih temah, v povezavi z zavetiščem Horjul (sam dokler je bil v Horjulu, mu ni blo ime Boštjan, ampak Čmok). Danes "jemljeva" drugo fazo projekta "prijateljstvo" - gre za to, da z mojima mačkama ne bo več na pas mater, ampak da se bodo povohali. Mal boljš je že, kt je blo ... la