nosorog

Mal sem po skrinji brskal in ugotavljam, da bo dons rižota z jurčki (s tem soglašajo tud zahodnoevropske tiskovne agencije in Moskovska Pravda). S solato sem pa bl na psu - jo grem zdele v dolino nabavt. lalala

Gajba pera in dva prjatla.

Poskusi z rodonitom.

Sploh ni pomembno - gre le za načelno zadevo. Dejstvo, da nekaj skenslaš, samo po sebi govori, da si pričakoval nekaj drugega. Če komentar leti na knjigo, tudi sam mislim, da je napisana dovolj razumljivo. Tele debate o popolnosti itak niso iz vsebine; če me spomin ne vara, v knjigi nikjer nisem postavil trditve, da Bog ni popoln (niti da je popoln), govoril pa sem o tem, da se (še) razvija. Tele debate klele so bolj kot ne "spremljevalni pojav" lalala

1. Poenostavljena trditev iz Smaragdne plošče, iz katere bom izhajal: "Kakor zgoraj, tako tudi spodaj - stvari na vseh ravneh potekajo po enakih zakonitostih." (gre za enega temeljnih kozmičnih zakonov, zato bi skorajda moral držati) 2. Bog nas je ustvaril po svoji podobi. Ker je Bog nekakšna zavest, razum ..., smo mu podobni po tem, da je tudi nam dodelil razum, zavest ... 3. Če prvi zakon velja, lahko sklepamo, da so potrebe in značilnosti božje zavesti enake, kot potrebe in značilnosti človekove zavesti. 4. Pri sebi vidimo, da do razvoja zavesti, učenja ... prihaja skozi izkušanje (razmišljanje o nekem problemu preprosto ni dovolj, saj se v preksi marsikaj pokaže drugače, kot si zamislimo). Za izkušanje je seveda potreben materialni svet. Če prvi zakon velja, lahko sklepamo, da ga za svoj razvoj potrebuje tudi zavest Boga. 5. Vidimo, da so potrebe človekove zavesti predvsem to, da izkuša ljubezen (jo sprejema in daje) in ustvarjalnost (le ustvarjalnost je tisto, kar nas na dolgi rok zadovoljuje, skozi njo pa se tudi razvjamo). Če prvi zakon velja, ima enake potrebe tudi Bog. Da lahko npr. ljubezen izkuša in v popolnosti spozna, je moral: - ustvariti materialni svet in človeka; - človeku dati svobodno voljo, kajti ljubezen spoznaš le takrat, ko poteka v skladu s svobodno voljo obeh (če recimo nekomu rečeš: ljubil te bom, če boš tak in tak, ljubezen umre) Ljubezen resnično spoznaš, ko poznaš njeno obilje in pomanjkanje. Ker je Bog oziroma božja zavest v vsakem od nas, izkuša obilje in pomanjkanje ljubzni skozi naše dobre ali slabe medsebojne odnose in skozi naš odnos do vsega ustvarjenega (narava ...). Bog nas po tej logiki torej potrebuje, da se sam uči in pridobiva znanje. 6. Ko nekaj ustvarimo, razpade vzrok našega energijskega delovanja. Zato nas izpolnjuje delovanje in ne stanje, ko dosežemo cilj. Analogno prvemu zakonu lahko sklepamo, da velja enako za Boga. Že na prvi pogled je vidno, da je ena postavk vesolja evolucija. Če je Bog v vsem, se razvija hkrati z vsem, saj od ustvarjenega ni ločen. Evolucija še poteka, cilj še ni dosežen, zato kaže, da se Bog razvija paralelno s tistim, kar je ustvaril. Tule pridemo tudi do drugega razloga, zakaj nam je dodelil relativno avtonomno zavest - Ena zavest ima o nekem problemu enega ali nekaj mnenj. Bog pa je ustvaril ogromno zavesti in posameznim zavestim skreira le še okoliščine, v katerih bodo pokazale celo paleto rešitev (vse možne). Le skozi izkušnje in iznajdljivoat (ali neiznajdljivost) ljudi, ki jih je ustvaril, Bog spozna se možne načine reakcij o posamezni situaciji. Za zadnjo točko pa bom uporabil še tvoj komentar oziroma vprašanje. 7. Popolnost je zapleten pojem. Kdaj je človek sploh popolnoma razvit? Ko se zavest v posamezni inkarnaciji razvije do določene stopnje, začne propadati fizično telo, ki se nazadnje vrne v prvobitnost (prah ), zavest pa živi naprej in se spet inkanira. Po analogiji prvega zakona lahko sklepamo, da se enako dogaja z zavestjo Boga in fizičnem vesoljem. Pri določeni stopnji razvoja zavesti Boga, se začne fizično vesolje krčiti (propadati), dokler se ne vrne v prvobitnost (točko). Zavest Boga pa živi naprej in proces se začne znova (novi veliki pok). lalala Uh, aja: še ena na ful bogokletna: Jezus ame sploh ni bog, ampak le vrhunski duhovni učitelj

Da še mal zatežim - Bog je nedvomno ustvaril satana, ampak sem prepričan, da ne z namenom, da bi bil njegov nasprotnik. Zadeva se mu je pač izrodila, stvari se niso razvijale tako, kot je pričakoval. In to torej ne more biti popolnost.

Še enkra ponavljam - lastnost sposobnih zavesti je, da delajo stvari z namenom. Ker je Bog različne stvari ustvaril, jih je zagotovo z nekim namenom. In če jih je moral potem razjebati, je jasno, da njegova pričakovanja niso bila izpolnjena. Vesoljni potop me npr. spominja na slikarja, ki z neko sliko, ki jo je naslikal, ni bil zadovoljen, zato jo je fuknil stran in začel slikati novo.

Finte ni, je pa ena doba okoliščina. Tisti, ki ste iz mesta, pač greste nabirat kostanj, ga naberete ceuga fuka, pol je pa takšno količino seveda zajeban lupit. Jaz imam do prvega kostanja 20 metrov, v bližini pa jih je še nekaj. Nabiram in lupim sproti, vsak dan malo, pa se nabere. Zadevo mam čist avtomatizirano, tako, da recimo lahko kostanj lupi med gledanjem TV. Se bom ta vikend dloču, a ti je še kj za vreje, al ne A je bla mora? K smo pa že pr sanjah - dons ponoč sem ul sanjal in zhr najbolj živo v lajfu. Ko sem se budil, sem bil totalka zmeden in sprva prmej duš nisem bil čist ziher, a jblo res, al so ble sanje. Regrat mi je dons ušel -sem ga ravno hotel iti lovit na travnik (kjer ga je sicer zlo mal), pa je en junc pršu na šah, tko, d ni blo nč iz tega. Odkril fantatično marmelado - divja brusnica - natureta. Po ene treh mescih jedu golaž in solao iz kumar. Še kar ... lalala

Čestitke, mati Marsa.

Jebi ga, Ante. Kakor zgoraj, tako spodaj; stvari na vseh ravneh potekajo po enakih načelih. To je vendar eden temeljnih zakonov s Smaragdne plošče. Da bi nas pa tako sposoben razum, kot je Božji, ustvaril zato, da bi se mal igral, se mi zdi pa dost absurdna trditev. Nekje sem že Mantis napisal, da je značilnost sposobnega razuma ta, da dela stvari z namenom. Ne vem, kwa ste s stavkom "Jaz sem ki sem" zapeli za popolnost. Ne verjamem namreč, da se nanjo nanaša. Stavek izhaja iz debate Mojzesa z Bogom (goreči grm). Mojzes je Boga vprašal, kako mu je ime, on pa je odgovoril "EHJEH AŠER EHJEH". In že 3200 let si razlagalci svetih tekstov niso edini, kaj te besede sploh pomenijo. Ašer recimo lahko pomeni "tisti", "kateri" ali pa "to". Ehjeh pa ima koren v besedi "biti", pri tem pa ni jasen čas. Ehjeh torej lahko pomeni"jaz sem", "jaz bi lahko bil" ali pa "jaz bom bil". Glede na to, da se beseda pojavi dvakrat, bi se lahko nanašala tudi na različna časa - prvič recimo na "jaz sem", drugič pa "jaz bom": lahk pa tudi "jaz bom tisti, ki bom" ali pa, kot interpretirajo ponavadi "jaz sem ki sem". In mene to bolj asociira na večnost, kot pa na popolnost!!! Mantis, brez zamere, ampak če želiš, da na kakšno tvojo trditev repliciram, jo postavi v sprejemljiveši dolžini, oziroma če želiš, da odgovorim na kakšno vprašanje, ga zastav neposredno. Meni se res ne ljub brati teh dolgih zadev in v njih iskati bit, ki jo hočeš povedati. Morda zato le par besed, ki se nanašajo na popolnost. Marsikdo reče, da je recimo tudi človek popoln in takšno trditev se s filozofske plati da zagovarjati. Popolnost, k jo imam v mislih, ko govorim o Bogu pa se nanaša na dve postavki: - 1. vprašanje, ali je razvit do konca (in s tem popoln) ali se še razvija? in - 2. trditev - če je popoln, je nezmotljiv. 1. Če vzamemo spet za izhodišče "Kakor zgoraj, tako spodaj" vidimo, da človek takrat, ko doseže nek cilj, ki si ga je idaliziral, ni dosegel neke trajne sreče. Obratno. Ko cilj dosežeš, s tem razpade energija vzroka delovanja. Zato pravimo, da nam smisel in polnost dajeta pot in ne cilj. Če to sedaj prenesemo na delovanje Boga, vidimo, da ga bo izpolnjeval proces razvoja. Ko se bo zaključil, ko bo popoln, bo razpadlo tisto, kar ga je v njegovem delovanju gnalo in bo v pizdi. 2. Iz Svetega pisma vidimo, da je Bog zmotljiv in torej ni popoln. V primeru vesoljnega potopa in recimo Sodome in Gomore, ljudje niso ravnali tako, kot je Bog od njih pričakoval, zato jih je zjebal (ampak v prvi fazi so bila njegova pričakovanja drugačna, ko se je pokazalo v resnici, zmotil se je torej in ta konkretna primera najjasneje pokažeta, da za razvoj zavesti dejansko potrebujemo materialno okolje!!!!!!!!!!!!!!!!!). Konec koncev pa se mu je isto zgodilo (zajeb) tudi v primeru hudobnih angelov, ki jih je zato MORAL izgnati i nebes. gdordelatagreši.com gdordelaserazvija.pres gdorgrežinipopoln.si lalala

Bog se usmili - če smem najprej komentirati dolžino posta, moram reči, da je tole hujše, kot posti iz Unisovih "najboljših" časov. Moraš imeti pa zares veliko časa. Jaz ga žal nimam toliko, zato se bom osredotočil le na izpostavljena vprašanja in morda še kaj, kar mi bo padlo v oko, ko bom tvoje pisanje preletel. Zanimivo je, da ljudje ne prepoznavamo stvari, ljudi, življenja ... takšnega, kot je v resnici, ampak glede na to, kakšni smo sami. Nič nimam proti, če me prepoznavaš kot nekoga, ki je izgubil vero v dobro. A dovoli, da klele nalimam en tekst, ki sem ga pred kratkim nekje drugje, napisal nekomu drugemu. V njem boš našla "mehanizem" prepoznavanja stvari: "Prepoznavanje resničnosti je odvisno od stopnje zavesti, ki tvori posameznikov pojmovni okvir. Hipotetično lahko rečemo, da bi knjigo, o kateri je govora, žival prepoznala zgolj kot barvit predmet, neandertalec kot skupek podob in nerazumljivih simbolov, kako pa jo bo prepoznal posamezni človek, pa ni odvisno zgolj od njegove inteligence, saj je zavestno dojemanje zapleten pojem, odvisen od človekove interesne sfere, predznanja, motivacije in načina njegovega čustvenega dojemanja zunanjih dražljajev. Motivacija je npr. lahko usmerjena nase, na položaj v družbi …, lahko je ideološka, holistična itd. Po drugi stani, zaradi morebitnih slabih izkušenj, svoji zavesti ne dovolimo »doživljanja« področij življenja, na katerih smo bili morda kdaj prizadeti, včasih pa branimo nekatera svoja stališča, kljub temu, da vemo, da niso pravilna, saj nam je pomembnejše od resnice to, da je navzven videti, da imamo prav. Glede na takšne in podobne individualne značilnosti, skuša posameznik zunanje dogodke interpretirati pod vplivom nekega družbenega, znanstvenega, filozofskega ali morda religioznega okvira, pač odvisno od naštetih in njim podobnih faktorjev, ter jih prepoznava kot subjektivno resnico. Ker pa so naše specifične vrednote, interesi, predznanje ipd., različni, pa so posledično različne tudi naše subjektivne resnice. Zato se pogosto sprašujemo, kako je mogoče, da drugi ne priznavajo tistega, kar se zdi nam tako očitno in kako so le lahko tako neumni? Zato ni presenetljivo, da ljudem, ki ne razumejo, da tovrstni mehanizmi delujejo, kakor pač delujejo, ne gre v glavo, kako lahko nek dnevni časopis objavi nekaj, s čimer se absolutno ne strinjajo." To sem ravno ralagal knjigi. Zato, da pripomoremo k spločni evoluciji. Zavest Boga je veliko preveč sposobna, da bi nas ustvrila "kar tako". Značilnost sposobnih zavesti je, da delajo stvari z namenom.

Sem se potrudil in sem kostanj olupil še preden sem ga dal v skrinjo. In kadar pečem cepljonke v pečici, deset minut preden so pečeni, fuknem zraven še kostanj. Sam zdaj bom to prakticiral vedno manj. Ko se začne lepo vreme, si namreč hrano v glavnem pripravljam zunaj - no ja, kostanj še vedno lahko fuknem tudi zunaj na žar mrežo - zraven cepljonkov, hanzirja ali rib. Glej, glej, pa tega nisem še nkoli naredil. Takoj naslednjič ... lalala

No, zdej vidiš, na ker gumb je treba prtisnt? Sam rečeš, da pojma nimam ...

Ful velikrat. Cepljonke pa rs tamanim k svina u buče. Največkrat s kostanjem (nekje sred aprila mi bo pa kostanja počas zmanjkal).

Po enih teorijah si tisto, kar ješ. Ampak hanzirja pa res ne hamam tolikokrat - recimo dvakrat mesečno. Se pravi - najmanj dvakrat mesečno sem popolni hanzir, karakterni pa vedno . lalala

Kaj prida podatkov o tradicionalni uporabi prozornega topaza ni (izjema je morda ravno Hildegarda, ki ga je uporabljala za razstrupljanje). Opisa se nisem lotil zato, ker je bilo privlačneje opisati polarni skrajnosti topaza - negativno (modri) in pozitivno (zlati). Glede na sestavo, zihr vpliva na pretok energije, absorbcijo železa (eliksirji), pa tudi proti revmi, a je glede na to, da je običajno majhen, takšne navedbe nesmiselno pisati.

Večnosti in neskončnosti si ne zna nihče v popolnosti predstavljati. V materialnem smo pač navajeni na končne stvari.

Zihr jih ima. lalala

Takelih vprašanj sem zelo vesel, saj pripravljam dopolnjeno verzijo knjige za hrvaško/srbsko govorno področje, takšnale vprašanja pa kažejo na to, kaj sem osnovni varianti knjige premalo razložil.

Aha, ob cepljionke ste se spotaknil, prezrli ste pa zadnjič hanzirja na žaru ( ). Ni panike; prfuknjen sem mal. Cepljonki so po rusko piščanci, hanzir je pa po arabsko prašič. Besedi sta mi simpatični, zato jih včasih uporabljam. lalala

Totalno mi je všeč, če je lep vreme, ker lahko zunaj kaj cmarim. Dons sm peku cepljonke, zraven pa mal radiča, pa j' bvo. la

Vsi jih mamo raj k kritike. Sprejemanje komplimentov je stvar odprtosti. la

Zajeban vprašanje, odgovor je pa podoben, kot pri glasbi. Zadnjič sem imel alkoholičarsko seanso z enim glasbenikom (kitarist, skladatelj) in je recimo trdil, da se v glasbi ne da narediti nič novega. Eno so sicer nesramni plagiati, za protiutež jim je pa le neka glasbena impresija, iz že slišanih elementov. Če greš z njegovim stališčem v ezoteriko, torej ni moč napisati knjige, ki bi ponujala kaj novega. Spet pa lahko naletiš na nesramen plagiat, ali pa na individualno obarvan pogled na tisto, kar je. Kar se pa originalnosti tiče - že Shakespeare je potisnil Hamletu v usta stavek: "Misel je tvoja, a njen izvor nikdar." Gre pa za nekaj drugega - ljudje smo si različni in zato tako v glasbi, kot v podajanju razumevanja sveta, v nas ne povzročijo nekakšne resonance enaki dražljaji. Nek specifičen pristop se te preprosto dotakne, drugi pa ne. Zato izhodišče, ali je bilo nekaj "že slišano", morda ni najbolj posrečeno. Obstajajo dve vrsti sužnjev; sužnji dela in sužnji žuriranja. la

Če bi bla ti mati od mojih žvali, bi se te po mojem odpovedale (ne marajo konzerv in bi jedle človeško hrano. sam fore s korenčkovo juho pa neb šle skoz). Solata iz kumar in hanzirjeva rabra na žaru zame pa za Pavleta, Naftkotu in Jerci sm pa eno platnico zraven speku. lalala

Jst sm meu tud eno idejo, kwa teb paše, pa po zadnji eskivaži nisem več prepričan ... lalala