-
Št. objav
5.149 -
Član od
-
Zadnji obisk
Vrsta vsebine
Profili
Forumi
Koledar
Blogi
Vse kar je objavil/a nosorog
-
Regrat + sardele. Dali je to raj?
-
Sorči, te nism upazu. Kaj pa polmeni cuarso? Nekaj takšnega, kot kras morda? Tega trgovskega imena ne poznam, ampak če je povezano s krasom, sklepam, da gre za rodohrozit, ki je sicer manganov karbonat, z večjo vsebnostjo kalcija. Vem pa res ne. A si tok prjazna, pa daš en link do tistega, kar si našla na internetu (sem totalen antitalent za na netu kj najdt) 49. RODOHROZIT Trigonalni MnCO3 Pogoste primesi: Ca, Fe, Zn Trdota: 4 Gostota: 3,3–3,7 g/cm3 Element: zrak-ogenj Rodohrozitovi kristali so pogosto romboedrični in skalenoedrični, po videzu zaobljeni in majhni. Največkrat je drobnozrnat do kompakten, steklenega sijaja, popolne razkolnosti po ploskvah romboedra. Pri rodohrozitu je pogosto jasno opazna pasnatost, lom pa je videti nasekan. Običajno je rožnat, lahko pa tudi rdeč, siv, zelen ali rumen, največkrat neprosojen, vendar pa včasih celo prozoren. Izpostavljen atmosferskim vplivom počasi prehaja v manganove hi¬drok¬side, barva pa se mu spreminja v črno. V toplih kislinah je dobro topen. Je pomembna manganova ruda. Le redke prozorne kristale včasih brusijo fasetno, sicer pa kot kabošon. Izvor imena: Ustrezno ga opiše ime, ki izhaja iz grščine: rhodochroos – rožnat. Nahajališča: Največje in najlepše so našli v Argentini, v rudnikih srebrove rude, ki so jih v 13. stoletju izkoriščali Inki, od tedaj pa so opuščeni. Pomembna nahajališča so tudi v ZDA. Možnosti zamenjave: V nasprotju s podobnim rodonitom, omočen z vročo HCl zašumi. Od njega pa se loči še po manjši trdoti in po tem, da je rodonit temneje rdeč, s prehodi na vijolično. Po barvi mu je podoben tudi tulit. Ponaredki: Rodohrozit je relativno pogost mineral, v obliki kapnikov pa še vedno nastaja v opuščenih rudnikih srebra. Zato ga še ne ponarejajo. Tradicionalna uporaba: Kot okrasni kamen je v uporabi šele od leta 1950, zato tradicionalna uporaba ni znana. Uporaba danes: Nošenje rodohrozita priporočajo v obdobju večjih fizičnih naporov, saj deluje njegova vibracija ugodno tako na mišice kot tudi na vse žleze. Eliksir krepi cirkulacijo, krvni pritisk, pa tudi delovanje spolnih organov. Pri glavobolih ga, podobno kot rubin, polagamo na teme. Njegova vibracija čisti tudi čustveno telo, zato je priporočljivo kopanje v vodi, v kateri je bil rodohrozit. Naša življenja obogati z dinamiko in neosebno, vseobsegajočo ljubeznijo. Za programiranje ni primeren. V nekaterih starejših zapisih zasledimo, da nošenje rodohrozita privlači ljubezen.
-
Kvaliteta verjetno pri nobeni vodi ni konstantna. Itak delajo teste periodično in verjetno si pač videla rezultate iz kakšnega drugega obdobja, kot jaz. Na prvem testu, ki sem ga videl, je bila prva Juliana, na naslednjem pa šele sedma, prva pa Dana. Zanimivo pa je to, da so pri testih, na katerih je "zmagala" Dana, testirali tudi vodo iz Domžalskega vodovoda. Pri tem je treba vedeti, da je nad področjem, kjer se talna voda za ta vodovod zadržuje, veliko njiv in torej potencialno negativnih vplivov gnojil. Pa je bila ta voda, med vsemi ustekleničenimi, tretja po kvaliteti.
-
Gre le za pravilne slovenske izraze. Brez zamere, a kdor se s takšnimi stvarmi profesionalno ukvarja, bi moral paziti, da ljudi ne uči krive vere; vsaj pri imenih, saj tako prek spletnih strani ipd. med populacijo, ki jo zanimajo minerali zgolj iz ezoterične plati, brez potrebe "uvaja" napačno izrazoslovje. Po drugi strani pa napačna uporaba imen pri tistih, ki prava imena poznajo, sproža dvome o kredibilnosti avtorjev.
-
Ne precej stvari bi bilo za zihtat. Tekstov v glavnem nisem bral, zato le tisto, kar sem opazil "na hitro" Imena mineralov: NAPAČNE NAVEDBE - PRAVILNO Aventurin -------------------- Avanturin Broncit -------------------- Bronzit Čadevec --------------------- Čadavec Kijanit --------------------- Kianit Krizokol --------------------- Hrizokola Krizopras ---------------------- Hrizopraz Kuncit ----------------------- Kunzit (po Kunzu) Opsidian ----------------------- Obsidian (po Obsiusu) Sardonix ------------------------ Sardoniks Turmalin rubilit ------------------- Turmalin rubelit Turitela ahat --------------------- Turitela jaspis Včasih so kamni napačno kategorizirani - opal npr. ne uvrščamo h kristalom, a ta primer ni edini. Včasih pa pogrešam kakšno pojasnitev. Našteta sta npr. modri in zlati beril, povsem drugje pa recimo morganit, smaragd in akvamarin, ki so tudi vrste berila. Ker je akvamarin moder različek dragega berila, bi avtor teksta lahko povedal, v čem vidi razliko med modrim berilom in akvamarinom. Tudi pri apaški solzi bi lahko pisalo, da gre za vrsto obsidiana, ali pa morda to, da je angelit zgolj trgovsko ime za anhidrit. Ali pa recimo to, da žad je žad le trgovsko ime, pod katerim najdemo dva povsem različna minerala in sicer ceneni nefrit in dražji jadeit. V glavnem, kar precej šlamparij.
-
Sta se pa najdla - dvojni ogenj in dvojna devica. Kadar je zadeva takšna, ne nosimo kamna, ki ga kombinacija simbolizira, ampak skušamo z energijo kamna korigirati energije, ki jih je premalo. Ti bi lahko poskusila z ametrinom ali ametistom, dec pa z malahitom ali apatitom (dobi se ga v več različnih barvah). Okrasni kamen za v stanovanje pa kakšen apofilit, stilbit ali pa kombinacija obe (rada sta skupaj, tako, da se dobijo kristalne gmote, na katerih rasteta skupaj).
-
Klele maš del tistega, kar sem o vodi napisal v knjigi Holistična radiestezija: VODA Voda je večinski sestavni del našega telesa. Ker prihaja pri presnovi hrane, ki jo zaužijemo, do stranskega produkta različnih toksinov, je zadostna količina zaužite vode izjemnega pomena za razstrupljanje organizma in izmenjavo telesnih sokov. Seveda pa ni vseeno, kakšno vodo pijemo, saj je danes veliko vode, ki jo uporabljamo za pitje, kemijsko, biološko in energijsko onesnažene. Voda iz vodovoda lahko vsebuje tudi težke kovine iz cevi, črpalk, sledi herbicidov, pesticidov itd. Takšna voda pa torej že v osnovi izgubi svoj namen. Namesto da bi telesu pomagala izločiti toksine, jih večkrat celo vsebuje. Zaradi takšnih razlogov se vedno pogosteje odločamo za nakup ustekleničene vode, v prepričanju, da je takšna voda zares zdrava, vendar pa temu žal ni tako. Vemo, da kvaliteta stoječe vode zelo hitro pada, zato dodajajo v ustekleničeno vodo strupe, ki omogočajo sterilizacijo in varnost zalog. Običajno gre za strupe, ki v nizkih koncentracijah nimajo okusa (npr. fluorid). Telo ima omejeno sposobnost prebavljanja, nevtraliziranja in izločanja tega strupa, in če ga pitna voda vsebuje, se začne nabirati v telesu, predvsem v kosteh in sklepih. Ko koncentracija fluorida preseže določeno mejo, za kar je včasih potrebno 10 ali 20 let uživanja takšne vode, se lahko razvijejo npr. simptomi artritisa. Vprašljiva kvaliteta ustekleničene vode Veliko je razlogov, ki botrujejo temu, da je tudi ustekleničena voda pogosto oporečne kvalitete. Takšno vodo sicer redno kemijsko analizirajo, toda v vodi so lahko strupene snovi, ki jih kemik ni iskal, pri analizah pa ne upoštevajo niti sinergičnega delovanja več strupenih snovi na žive celice in organizme, ki so sicer lahko v dopustnih mejah. International Bottled Water Association (IBWA), ki izvaja kvalitetne kontrole ustekleničene vode v ZDA, je ugotovila, da ta voda v 26 % primerov ni nič boljša kot voda iz pip, v 25 % pa vsebuje patogene bakterije. Triinšestdeset dni po polnitvi najdejo patogene bakterije in glivice prav v vsaki plastenki analizirane vode, kar pomeni, da je bila voda okužena že med polnjenjem. Večkrat so že ugotovili, da voda v plastenkah do trikrat presega dopustno vrednost arzenika in celo največji svetovni proizvajalec ustekleničene vode Perrier je moral poleti 1990 umakniti iz prodaje 160 milijonov plastenk vode, zaradi prekoračene vsebnosti benzena, ki se sicer pri človeku nalaga v timusu. Tako v ZDA kot tudi v Sloveniji imamo določene maksimalne vrednosti približno 60 nevarnih kemikalij, ki bi se lahko pojavile v pitni vodi, vendar pa je še več strupenih kemikalij, ki jih občasno najdemo v pitni vodi, katerih ob analizah vode nihče ne išče. Bolj celostno sliko o kakovosti vode dajejo biološke testne metode. Revija Nature je npr. objavila članek dr. Hayesa iz Berkeleya, v katerem je opisal dokaz, da že uradno dopustna koncentracija atrazina (0,1 g/l vode) spreminja žabje samce v dvospolnike. Skupina dr. Poterja z univerze Wisconsin, pa je po petletnih raziskavah dokazala dramatične posledice sinergičnega delovanja pesticidov in nitratov v pitni vodi, tudi če so te snovi prisotne v trenutno dopustnih mejah. Atrazin npr. v kombinaciji s kislim okoljem v želodcu tvori N-nitrosatrazin, spojino, ki je kar tisočkrat bolj genotoksična, kot je vsaka strupena snov posebej.
-
Odvisno od tega, kje živiš. Pri nas je voda izpod pipe takšna, da na ustekleničeno niti pomislim ne. Izvir, na katerega sem priklopljen, je skoraj na vrhu hriba, okoli ni nobenih njiv in podobnih zadev, kjer bi lahko npr. z gnojili kaj zagiftali, ta izvir pa je znan še po tem, da voda prihaja iz zemlje v konstantnem tempu, ne glede na letni čas ali količino morebitnih padavin. Mimogrede - kljub goram na etiketi, črpajo Zalo na dvorišču Pivovarne Union. Brez zajebancije. Verjetno je Zala naša najslabša ustekleničena voda (po zadnjih analizah, ki sem jih videl, je najkvalitetnejša Dana, Juliana, ki je včasih veljala za najboljšo, pa je šele sedma. Ne vem pa kako je s kvaliteto raznih italianskih vod, ki jih v nekaterih hipermarketih prodajajo napol zastonj. lalala
-
Kaj čem komentirati - lepo narejena stran. Z marsičem napisanim pa se ne strinjam, kar je povsem normalno. Ampak - vsaj pri imenih mineralo bi se lahko bolj potrudili - precej je napačnih. la
-
Nimam pojma. Če se hočeš iti nasprotno teorijo, moraš v prvi vrsti vedeti, kakšna teorija o indigo otrocih sploh je. Jaz sicer Matejo, ki je na temle forumu o tem prva začela pisati, zelo obrajtam, ampak tega se mi pa res ne ljubi brat. Pred nekaj dnevi sem temo odprl "kar tako" in mi je pač padla v oko Kabijeva trditev, ki sem jo potem komentiral. Dejstvo namreč je, da se orenk gibam v krogu alternativcev, pa med njimi še nikoli nisem naletel na pogovor o tej temi. To je vse.
-
Zadeva je zelo preprosta. Ocenjujem, da cca 99% alternativcev za Kabija še ni slišalo. Prema tome je pol logično, da jih kuri bolac, kaj si o čemerkoli misli.
-
Žal nisem dovolj bister, da bi razumel; kljub dodatnem pojasnilu. Kaj zdaj to pomeni - korak v ateizem, al kwa? neprevečbrihtni Nosorog
-
Občasno se počutim precej blesavega. V temle postu ne štekam ama baš ništa. Kaj hudiča naj bi bila "odvezanost od Boga"? O kakšnem osvobajanju govoriš?Kaj so vaishnave? - brez zamere, sam ime me asociira na kako eksotično vrsto hrčkov.
-
Res ne štekam, kako da sta bla Asterix in Obeliks tok prtegnjena na divje prasce. Dons sm naredu golaž iz divjega prasca - ful se moraš igrat z začimbami, da je okus sprejemljiv, samo po sebi pa ni meso nč posebnega. la
-
Kabi, tvoj strah pred besom VSEH alternativcev je povsem odveč. Popolnoma prepričan sem, da več kot 99% alternativcev intenzivno boli kurac za to, kak pogled imaš ti na "indigo fenomen", oziroma na karkoli.
-
Kok s' ti pametna ... In jst te poznam navdušeni Nosorog
-
Mogočega prestopa v Metaloplastiko se ne spomnim. Njega se pa spomnim kot izrednega igralca, a ker sem v tistem času več let hodil po svetu, ne vem točno, kako je bilo s poškodbami. Verjetno pa je res "trajal" bolj kratko obdobje in pav mogoče, da so bile razlog poškodbe.
-
Nimam čist pošlihtanih obdobij, ampak a ni bil v temle obdobju na sceni tud Cvetkovič iz Crvene zvezde, k je bil dober k prasica? Ne vem kako to, da ga ni blo zraven. Hm, al je pa mogoče vrhunec dosegel tik po telih OI. negotovi Nosorog
-
Po imenih se seveda spomnim vseh. Pobarvani pa so tisti, katerih se spomnim direkt iz igrišča. Najbolj jasno se spomnim Lazareviča, Popoviča in Arslanagiča - kar se Arslanagiča tiče, celo načina, kako je ubranil eno sedemmetrovko. Zanimivo, ampak Živkoviča se kot igralca ne morm spomnit, da ga jebeš.
-
En podatek za tvoj rokometni arhiv. Ne dvomim da veš, da je šlo na OI 1972 za prvo veliko tekmovanje, na katerem so rokomet igrali na igrišču takšnih dimenzij, kot danes (prej so bila igrišča precej večja). Na teh OI je bila Jugoslavija v rokometu olimpijski zmagovalec. Dvomim pa, da veš, da je zeloooo smrdelo po tem, da bi bil v tej ekipi tudi en Slovenec. Priprave za te OI so bile velik del na Kodeljevem in skozi vse priprave je bil zraven Rudi Šturm - foter od Simone Šturm, ki je pred leti uspešno igrala za Krim in Slovenijo. Takratni selektor Vlado Štencl se glede ekipe za OI nikakor ni mogel odločiti med Šturmom in Fajfričem. Nazadnje je šel na OI Fajfrič. Šestnajst let kasneje pa sta bila Šturm in Nosorog skupaj v Libiji ( ). Tudi Lackovič je bil včasih star 16 let, pa je še vedno skočen, Puc je pa pač v tem elementu padel. To je vse.
-
Tega ne vem, a glede na to, da sem od tebe znatno starejši, sem zemlji zhr precej bliže kot ti ( ). Ker se bo počasi treba nanjo začet navajat, najresnejše razmišljam o izdelovanju raznih stvari iz gline ( ). mal smotani Nosorog
-
Ko res razumeš, avtosugestija ni potreba. Uporabljmo jo takrat, ko problema v resnici ne razumemo, nismo pa zadovoljni s svojimi reakcijami nanj.
-
Filmčka nisem pogledal. Kliknil sem na temo, da bi videl, kwa ga kle kj serjete, pa se mi je odprla ravno pri tvojem postu, katerega bi rad komentiral čist izven konteksta. Predvčerajšnjim sem na HTV gledal oddajo Latinica in ko jo je blo konc, sem začel početi ene stvari, TV pa je še zmeri špilu. Ratam pozoren in vidim, da govorijo o naravi delovanja možganov. Zlo zanimiv je bil en point, na osnovi katerega se da s tvojim razmišljanjem strinjati, ali pa tudi ne. Torej: O.K. manipuliran si, v določenih situacijah reagiraš čist zgrešeno in drugače sploh ne znaš. Ampak - ko nekaj dejansko poštekaš, ko se zgodi nek klik, ko nekaj zares zaštekaš (ne le da pač prebereš informacijo) al pa recimo ko imaš nečesa res poln kurac, pride do spontane reorganizacije odzivnih mehanizmov v tvojem psihofizičnem sistemu in na isti dražljaj se od tistega trenutka odzivaš povsem drugače. To pomeni, da so recimo metode avtosugestije zgrešene, saj je ves point v RAZUMEVANJU. vzhičeni Nosorog