nosorog

Po mojem gre pa za mal tonirane kremene. Lani smo v Tržiču gledali precej robe, ki je bila videti približno takole. V glavnem je šlo za obarvane kremene. Je pa dejstvo, da smo se o nekateri kamnih kregali, ali so pobarvani ali ne. Zato n osnovi fotkr zinem ime le takrat, ko gre za kako tako tipično obliko, barvo ..., da ne more biti kiksa. Sicer mam pa - po pravici povem - največ težav ravno pri določanju zelenih kamnov.

V program faksa se ne bom spuščal, a pred časom sem Uroša konkretno za to vprašal, s katerim imenom na faksu operirajo, pa je rekel, da z imenom avAnturin (tudi recimo avAnturinski glinenec). S tem, da danes očitno ni več prepričan o pravilnosti oblike avAnturin, saj mi je v tel pogovoru včeraj razlagal, da bi bilo treba dobro pogledati koren besede.

Pizda, men ni vseen. Iz neznanih razlogov ratam ful živčen, ko kdo reče avEnturin. Glih tko, kot bi imel sestanek v prostoru, v katerem rolajo jebeni rap :xx!: lalala

S "popravljanjem" je precej dela in splača se pri kakšnih nekoliko dražjih mineralih (ga recimo zbrusijo in potem mineralni prah, ki pri tem nastaja "zapolirajo" v špranje. Tako da mislim, da je najboljše, da si kupiš novega in nanj nekoliko bolj paziš.

Kar se pa tiče omenjenega pokojnega Boruta Razingerja, ki se je v krogu gemologov ukvarjal s poimenjanjem mineralov, pa se konkretno spomnim, da je enkat v eni reviji totalka pizdil ravno zaradi vztrajne rabe oblike avEnturin. Glede na to, da na faksu uporabljajo obliko avAnturin, moram rečt, da se mi zdi precej nenavadno, da je sedaj pravilno oboje.

Ta hip se ne spomnim, od kod mi to, da se uporablja ime v obliki, v kateri je bilo prvič zapisano. Prepričan sem bil, da mi je to povedal Uroš Herlec (dr. geologije). a sem ga zdajle poklical, pa pravi, da to v nekaterih primerih velja, v nekaterih pa ne in da je na to temo še vedno non stop kreg. Ampak sam si tega gotovo nisem izmislil. Mora biti ta navedba v kateri od geoloških knjig, ki jih mam doma. Bom ob priliki res skušal aziskati, od kod e ta info.

AvEnturina ne poznam, če pa imaš v mislih avAnturin, ta na soncu ne zbledi (zbledijo nekateri drugi, npr. hrizopraz, rožnati remen, opal pa lahko celo poči). V slani vodi lahko čistiš kamne, ki niso plastoviti in ki so tako spolirani, da slana voda ne bi mogla v nobeno razpokico. V tem primeru bi kamen sčasoma počil. Zelo dobro lahko kamne očistiš tudi z glasbenimi vilicami, ali npr. v potoku, kjer je desnosučna voda.. Kozacev, o kateri govoriš, pa ne poznam.

Do sedaj sem imel iz rožnatega kremena dve izjemni stvari. Veliko kroglo. ki je imela na soncu ali pod točkasto svetlobo zvezdni efekt (je nimam več) in zaključeni kristal rožnatega kremena in sicer težak vsaj 150 g (tega imam še, a ni naprodaj). Oboje je totalna redkost.

V nas ni ločenega dela, ki bi izkušnje izkušal in jih ocenjeval. Lajf vsakega posameznika je tok sprememb, in življenje lahko v popolnosti izkušaš le, če se dejansko "na polno" fukneš v vsako izkušnjo. Ampak mi tega ne počnemo. Ovira pa je ravno občutek ločenega ega, ki naj bi izkušnje izkušal. Da bi ta "ločeni ego", ki v resnici ne obtaja, zavarovali, se življenju ne upamo prepustiti, saj nas pri tem ovirajo travme preteklosti (izogibamo se izkušenj, podobnih tistim, v katerih smo bili prizadeti, pa čeprav se zavedamo, da so morda nosilke priložnosti) in strah pred prihodnostjo (Živimo v času, ko prihodnost obljublja več kot kdajkoli, hkrati pa ni bila nikoli tako negotova kot danes. Zato se ne upamo biti "tu in sedaj", ampak smo usmerjeni v prihodnost in vlečemo poteze, ki naj bi nam v prihodnosti zagotavljale varnost). Ampak varnost ne obstaja. Če je življenje tok sprememb (kar je) pomeni želja po varnosti zaustavitev tega toka ali pa ločitev od njega. To pa ne gre, saj smo na energijski ravni med seboj vsi povezani. Ne spomnim se več, kaj v svoji knjigi Kojc imenuje praspomin, ampak sklepam da to, da se spomnimo občutka, da smo del celote.

Tale komentar mi je všeč. pičku maternu ... Kdo pa je zdaj to?

Za duhovičenje so primernejše teme v čvekarijah.

Večkrat sem že omenil, da vzhodnjaška filozofija v našem prostoru verjetno ni prav interpretirana. En prevajalec začne govoriti o kenslanju ega, ponižnosti ... in pol vsi lupajo o tem. Ampak tale tvoj post pa kaže točno na tisto, kar imajo verjetno ljubitelji curryja dejansko v mislih, ko govorijo o kenslanju. V resnici verjetno mislijo na potrebo po izničenju občutka ločenega ega - občutka, da je v nas nek nespremenljivi del, ki izkuša izkušnje, jih med seboj primerja ... Ampak takšnega ločenega ega itak ni, le občutek mamo, da je. Dneh časovno ločenih izkušenj med seboj ne morem primerjati, saj me vsaka izkušnja spremeni in je torej "tisti, ki primerja" stalno drugačen in v fiksnem smislu ne obstoja. Ljubitelji curryja torej v resnici govorijo o potrebi, da smo celi izkušnja, da se v vsako izkušnjo ufuramo tolk totalka, da ne razmišljamo o tem, kako se ob neki dejavnosti počutimo, ampak ta dejavnost preprosto postanemo. Dokler obstaja ideja, da smo od svoje izkušnje ločeni, nam vladata zmeda in nemir, življenja nismo sposobni resnično izkušati, se izkušenj zavedati, jih razumeti in kreativno asimilirati. Strah in dolgočasje sta npr. problem le dokler jih ne razumemo, ko pa jih razumemo, imamo seveda dobre možnosti, da jih obvladamo. Za razumevanje pa potrebujemo celotnega, nedeljenega duha, občutek, da nismo razcepljeni in da smo s svojo izkušnjo eno. lalala

Če te res zanima, pač pokliči. vlajfujevseblaznoenostavno.com

Ne štekam. Iz tegale stavka je videti, da sta zate Bog in možakar, s čudnim imenom eno in isto, prej pa si napisal: "Šri Krišna Čejtanja Mahaprabhu nam iz svoje neomejene milosti pomaga, da se Boga zavemo.", iz česar bi se dalo sklepati, da je možakar s čudnim imenom nekakšen posrednik, da razumeš pojem Boga. V glavnem, jaz tega možaka ne poznam, v formiranju mojega odnosa do Boga mi ni v ničemer pomagal, posrednika pa tudi ne rabim.

Kwa pa je to zaen možakar? zvedavi Nosorog

Tu gre za nekaj drugega. Lajf poteka v nekih klasičnih zaporedjih, v katerih v prvi fazi skozi odnose izgrajujemo osebnost. V odnosih so vedno tisti, ki vodijo in oni, ki so vodeni. A to nima nobene veze s ponižnostjo, o kateri je govora. No, ko se takole mlad človek izgrajuje, ko svoj občutek moči gradi predvsem na tem, v kakšni meri misli, da obvladuje svet (odnosi, denar ...), mu sicer lahko vbijaš v glavo, da je Bog z nami ves čas povezan in načeloma se lahko celo strinja. A tega običajno ne čuti. Ko pa rata človek nekoliko starejši, začuti, da obstajajo gibala, ki presegajo njegovo moč in hotenja. Dejansko začne čutiti Boga, oziroma njegovo moč. In bolj ko to dejstvo integriraš v svoj lajf, bolj si do lajfa in vsega živega spoštljiv (to je verjetno bolj posrečena beseda, kot ponižen). In običajno je tako, da bolj ko v lajf Boga integriraš, bolj si strog do sebe in popustljiv ter uvideven do drugih. Kdor goji kakršnokoli obliko nestrpnosti do drugih, te integracije gotovo ni "spravil skupaj", pa čeprav je morda sam zase prepričan, da jo je.

Tržnica BTC. Cena je pa takšna, da so jo iz psiholoških razlogo formirali raje na 1/4 kg

Pri meni. Surove rubine imam po 200 do 300 EUR/kg (odvisno od kvalitete), viška pa imam tudi enga ruby star (zbrušen rubin, ki se mu na onc nad površino pojavi zvezda). lalala

Ma jst žvim sred gozdov in travnikov, pa ga kle sploh ni. Kupil sem ga včeraj na tržnici v BTCju. Pa sardele seveda tud. Aja, pa piščance - vedno me fascinira barva domačih piščancev, ki jih prodaja ena babnica na trgu. Semse pa zadržal po pitanju sirovega zavitka. Mi gre na jetra, ker so zmeraj manjši.

Pravkar je bil napad želje po kajenju uspešno odbit. Hm, bom probu današen dan prežvet brez čika. lalala

Se absolutno strinjam. Sem glih zdele tam preletu post od enga brihtneža, pa moram rečt, da b' ga najrajš k'r na gobec. Jebeš duhovnost ... To izjavo je pa treba modificira. Predlog: Eni so dokaz, da je totalna štala, če se ima človek za preveč pametnega. lalala

Počakmo, da Pujsita prileze iz svinjaka, d naumo ugibal ... la x 3

Jaz pa rad berem tekste, v katzerih Porny piše o tem, kaj ga jezi.