Skoči na vsebino

mayan

Lunin Odvisnik
  • Št. objav

    1.980
  • Član od

  • Zadnji obisk

  • Zmagovalni dnevi

    12

Vse kar je objavil/a mayan

  1. mayan

    JEZA

    Sem lih prej hotla napisat iz pesmi The power of love... is a curious thing. Make a one man sing. Make another man weap. No, jaz sem zadnje cajte preživljala weap and weak stran in nič kaj dosti ne pomaga in tud ne veš kdaj bo konec. Ne vem zakaj se glih takrat ne morm spomnit kakšne filozofske pametne. No, saj pride že. Ampak ko se ne oklepaš. Če ne prej ko takrat, ko mogoče tud sprejmeš kakšen drug obraz svojega ljubljenega in upaš da to ni varanje, ker sam ne želiš biti prevaran. Se premagaš nekako in si spet za kanček bolj odrasel. Čelih bi rad ostal kot otrok ki zajoka in dobi ljubezen. Mah,
  2. mayan

    Čas

    Aiiijaaaaa! (To pa ma smisel ja )
  3. mayan

    Čas

    Trenutek večnosti lahko dojameš? No, ker jaz če ga mogoče, ga le za trenutek, pol pa spet pozabim;D. In nikakor ne čutim, da sem osvobojena. Bo menda treba keep on trying... Kar me pa pripelje do stavka, da je svoboda suženjstvo. Hm. Porny, tega nisem tud nikol štekala. So rekli simpy red, da je money too tide to mention. In preživeli . (janko )
  4. En moj pen-friend rad pomenljivo pove, da časa sploh ni, in ne vem zakaj zmeraj dobim občutek , da si želi da bi mu povedala drugače. Še od enega frenda simpatična definicija časa: Čas je neskončno dolga klobasa, ki počasi leze naprej. Človeštvo oz. človek ima rad stvari pod kontrolo, a ker je neskončnost precej tečen koncept za dojet že sam po sebi, kaj šele za kontrolirat, človeka to zelo iritira, zato si je izmislil ure z nihali, ki režejo to počasi napredujočo klobaso na ozke peciklčke, za katere ima potem človek občutek, da jih lahko kontrolira in je zato pomirjen. Referenčna točka, na osnovi katere določimo gibanje, je človek, klobasa potemtakem počasi leze naprej v preteklost, medtem ko nihalo ure secira prihodnost v obvladljive koščke trenutnega časa. ? Zares živimo v vseh barvah, čutenju, okušanju in izražanju čustev po moje lahko le tako da le zamegljeno vemo ali se odločimo da ne vemo da ni časa sploh oz. je iluzija?? (V to vprašanje bi lahko poljubno vstavili tudi kakšno materialnost, minljivost). Če ima kdo kakšne utrinke bi jih lahko tukaj pisal... Meni je blizu stavek, da je čas pravzaprav vse kar imamo... Morda čas postane spomin in od tu žalost kot posledica... Ker mogoče zmotno mislimo, da nečesa ni...
  5. mayan

    Vesoljni dnevnik LNF 25

    Ajoj Men pomagajo takšna sporočilca velikokrat. Tale so bila zadnje dni: Do you know how to give folks what they most, most, most want from you, without even asking them what it is? In all regards, just be yourself. That's what they were after when they manifested you into their lives. Whoa! The Universe Fear not. All mis-statements, misunderstandings, and forms of deception... are temporary. Whishhhhhhhhh! The Universe There's always a deeper reason, for the emotions you feel, the doubts you have, the questions you raise, and the fears you entertain. It's called "Wanting it all." What a system, huh? The Universe
  6. Pa ne bi ti raje ostal pri Italo disco? Happy Station
  7. The Unforgettable Fire - U2 ... New Year's Day
  8. ful mi hrozno da ta tema sameva.. mici, pridi nazaj in povej kaj si po horoskopi!!
  9. To je to. Avtentičnost - I think that's the highest level of prijaznosti.
  10. we can only understand what we are shown how was I supposed to know our love would grow...
  11. Men se pa ne zdi tako. Nasprotno. Je tam, kjer se razčiščuje, kako težko je namreč določiti kaj je objektivno kaj subjektivno in s tem tudi kaj je prijazno in kaj ne.
  12. stara dobra frendica disleksija al žanjemo to kar sejemo?
  13. Out of space - Prodigy (Don't be afraid of the space between your dreams and reality. If you can dream it, you can make it so.) Belva Davis ej. čist .... thanks. še sreča da ni snore heh
  14. No, pa jaz nisem za to, da greš. Zdaj si me zmedla. Torej SI moški in tisto o tvojih otrocih in možu ni res? Nekako sem začutila da človeka res na nek način res vidiš v dušo in sem že x-tič spoznala, da se ne želim odzivati enako. Da me nekdo potegne na svoj level. Pa četud je to 42. Včasih poden. In kot si videla, so te tukaj vsi sprejeli, le ne razumemo, zakaj vse absolutno podajaš v svojo manifestacijo oz. se igraš s tem. Itak je vsepovsod resnica. Če nekdo pač ne pristane na izražanje kot ga imaš ti, da vsakega nalaja s prve, bo odgovor dobil drugje in verjemi, da mu je lepše v duši, ker ni nikogar prizadel. Zato, mogoče, drugič premisli prej, no, saj itak s svojim odhajanjem to počenjaš. Skratka, ne idi, ker te imamo radi
  15. Hey Mathew what do you see?
  16. Med morjem modrih misli sem prebrala tudi tegale: "Poskušajte vsemu reči Da in ne ne iskati pomoči od zunaj." Mater, me je to prizadelo, ker me je našlo prav takrat ko nisem več zmogla govoriti življenju da, mislim wtf, kako lahko to reče? P ravno meni, ko sem se sebi zdela vseobsegajoče sprejemajoča. In tako je ta stavek bil v obdelavi en čas, dokler ga nisem pustila, ker se enostavno nisem mogla strinjat z njim. In je prišel sčasoma tako kot je bil mišljen. Novo poglavje. Primer: nekdo te udari (lahko verbalno, fizično, lahko s pojavo, mislijo..). Vse razen fizičnega nasilja najbrž ne bo velik šok, ker imamo čas za reakcijo (itak iluzija). Pa vendar, kaj moraš vedeti? Da tudi če je to bilo storjeno, in ti nisi reagiral nazaj, kakorkoli se odzval, ne pomeni da to dopuščaš (tvoja narava je namreč DA (življenju) predana). Gre za nasilje nad dušo. In še enkrat: če čutim tako, mi ni potrebno pozdraviti soseda. Prvič, ker je lahko to mnogo prijazneje zanj kar pride kasneje in drugič: kdo si je moralo navsezadnje izmislil?. Etika kot umetnost in vse pa je subjektivna. Za kako ljubiti pa smo itak izvedeli od drugih... Enivej, hotela sem samo povedati, da zdaj razumem tudi ta stavek takole: DA, ne sprejemam nasilja nad mano. En korak pred vami , mayan
  17. Kaj bi ti rada mici? Mislim kaj si resnično želiš te vprašam?
  18. mayan

    Angeli

    Ful si lepo napisal tole. Unconditional Love It looks at nobody, but sees everyone. Perceives no difference, lays no judgment, still keeps you company. Gives you strength, supports you while you're down, doesn't blame, or put you in to a shame. You are always welcome, never excluded. No matter what happens, or what you do, something is here to stay, and that's for you. Unconditional Love Peter Cajander (From Book: Fragments of Reality)
  19. Oliver Mandić Pitaju me pitaju Pomagajte drugovi
×
×
  • Objavi novo...