mantis, po moje je tkole, ampak moja izkušnja oz. pogled... ko živiš v dvoje se prilagajaš in ponavadi se nekdo oglasi pa pravi danes bova pa to in to pa uno... teb se pa ne da, ker bi delal popolnoma nekaj drugega in nastane prilagajanje... ampak to ne pomeni da ti je všeč, pač sodeluješ, tko kot mogoče nasprotna stran ne želi vedno it s teboj na sprehod ampak se prilagaja in dokle je prilagajanje in sprejemanje je kul, čeprav to ne počneš za največjim navdušenjem, pač počneš... najhujše je ko sam sebe slepiš in si govoriš kolk je fajn pa sva z lubijem vse pospravila, pa si je zaželel odlično kosilce ga je anredil, jst sem pa potem pomila goro posode, sej malce sem si res želela it ven jest pa imet dan zase ampak nič zato, mene ma lubi tko rad... pa med filmom, ki em je ful pritegnil se je dogovoril s frendom pa je ta pozvonil čez nekaj minut... ampak nič zato, je tko zlat... aja v bistvu mam čsito drugačno nedeljo kot sem si zamišljala, ampak moj dragi je nadvse zadovoljen tamle na kavču s pivičkom v rokah, jst pa zdej šibam likat, da ne bo godrnjal... a ni zlat? vidiš tkole pa sjt dobim ošpice... aja opis je izmišljen... dokler pa v odnosu priznaš da tud kaj ne štima, pa da deluješ v dobro odnosa, je to zame zdrav odnos, ne pa da poslušaš, jst ga imam tko rada, popolnoma sem mu predana, nič mi ni težko, puf, čez en mesec pa izveš da je ušla z ljubimcem, aktrega ima pa res nadvse rada...