dolci12

izkušnje, draga moja, izkušnje..

heh Kapica, saj se v bistvu nisem zlagala, samo čisto po pravici nisem povedala. A je to laž? Morbit je, morbit ni, kdo bi vedel? Kar se tiče take maske, da že sami verjamejo vanjo pa se popolnoma strinjam s tabo. Res je, da je veliko takšnih, ampak oni tega niti ne vedo, niti ne priznajo...

Moj, Tvoj, Njegov... Pa kaj ste z avtomobili poroceni? Pr teb doma..???!! Upam, da ne v izlozbi.. hihi, ko rečem "moj" mi prav paše, ker vem, da da je resnično moj, pa razumi to kot hočeš..... In ne, ni v izložbi, ga je škoda za v izložbo. Jst ga kar pod koutrom ponucam

ta pravo primorsko mineštro in jogurtovo pecivo z meloninim nadevom.Njamcki

ja Trudi, si Sam ne moj, moj je pr men doma

Ja tole pa tudi meni ne bi bilo vsec, da bi imel nezavestno zeno.. ki sploh ne ve kaj pocne.. Ampak locil se pa definitivno ne bi, zaradi te malenkosti.. zaradi ODSOTNOSTI te malenkosti sem se sploh poročila. Če je ta "malenkost" prisotna, zakona ni več. Meni je to jasno. In moj dragi mož na srečo razmišlja isto.

ups, mišljeno je bilo samo enkrat, ampak tudi trikrat ne bo škodilo...

Cosma, JanjaK grazias

Cosma, JanjaK grazias

cosma, JanjaK grazias

huh, naporna je tale debata..... Jaz bi se ločila pa tudi če bi me samo pomotoma prevaral. Recimo na zabavi, v nekem pijanem stanju ali v neki podobni situaciji. Ni variante. Zaupanja ni več, in če je to enkrat naredil, bo tudi drugič in tretjič, ker mu to paše. To s čim moški razmišljate pa je vaša prvinska pravica. Žal, imate pač smolo. Videti v ženski samo seksualni objekt x!x pa je meni nekaj tako odvratnega, da s takim tipom ne bi hotela češenj zobati, kaj šele v zakon zajadrati.... Sicer pa, zelo smo si različni. Hvalabogu

A sem jaz kaj drugega povedal? Zvestoba je samoumevna.. brez obljub.. ampak zvestoba zaradi SEBE.. na zaradi drugega.. ker le tako je lahko trajna. Vse kar se stori za drugega.. je lahko samo za dolocen cas.. potem pa zacne razjedati samega sebe.. In samo se dodajam.. ce se komu zgodi, da gre z drugim, kar se danes zelo pogosto dogaja.. ne recem da se bo tebi.. lahko se nekomu.. takrat je locitev in prizadetost in kreganje najbolj nesmiselno pocetje.. Takrat se vidi, koliko je bilo resnicne ljubezni, ko je potrebno premagati to prizadetost. Telo in nagione ni tezko premagati.. tezje je premagati, tisto prizadetiost, ce tvoj partner ni premagal svoje telo in nagon. Ce se je nekdo vzdrzal seksa.. to zame ni nic posebnega.. Posebno je, ce je to dejanje odpustil svojemu partnerju.. brez locitev in ceramonij in dolgoletnih ran.. in podobnih nesmislov. pa tudi če me samo enkrat prevara - ni šans, ne odpustim. Ločim se v momentu! x!x

saj mi smo male ribice in malim ribicam lahko pomagamo. Toliko možnosti je, da lahko pomagamo, da nam ni treba zabrest v neke velike organizacije. Vsak po svoje, kot ve in zna. Kot zmore in hoče... in kot pač želi

načeloma se strinjam s tabo, vendar so situacije v življenju tudi takšne, da se ne odzovemo vedno tako, kot čutimo. Npr. Sosed je na svoji novi hiši naredil fasado, ki meni nikakor ni sedla. Ker pa je to moj prvi sosed, s katerim se dobro razumem, me je, jasno, vprašal, kako se mi zdi, če je v redu. Pred leti bi mu jasno odgovorila nekako takole: "Ej, meni se pa zdi, da je to pretemno in da na to hišo ta barva ne paše, pa še vsak dan jo bom morala gledati." Danes pa sem mu odgovorila tako:"Ej čisto v redu je. Hiši da nek poseben pridih. Nekako posebna je." On je bil zadovoljen, ker je slišal odobritev in jaz, ker sem premagala svojo impulzivnost (ki je v preteklosti bila moj sovražnik št. 1.). Fasade se, jasno ne dela vsak dan in bo z njo moral biti zadovoljen naslednjih 2o let, zakaj bi mu torej jemala veselje. Nisem se zlagala, nisem mu povedala svojega odkritega mnenja in nisem si pridobila nezadovoljnega soseda. Moje mnenje je, da sem si nadela masko. Ali z drugimi besedami, sprejela sem drugačnost, nič se nisem zlagala, po pravici pa vendarle nisem povedala. To je sicer mala maskica, ampak tudi maskica je maska.... :xx!: Saj načeloma nisem glih zadovoljna s seboj, vendar je to primer situacije, ko ne znam (ali nočem) odreagirati drugače.

vsak, ki ti pride v življenje nosi neko sporočilo. To velja tudi za tiste, ki nam niso glih simpatični. V življenju se je pač treba soočiti z različnimi situacijami in ljudmi. Ampak, preživeta leta prinašajo izkušnje in kaj je v končni fazi maska (strategija, diplomacija, odobravanje, dopuščanje drugačnosti) je veliko vprašanje. Izkušnje naredijo svoje

ja, mogoče sem te napačno razumela, vendar.... če se dva poročita iz ljubezni, potem ljubezen enostavno je. Pogoje po mojem ni treba postavljati, ker je zvestoba samoumevna. Mogoče se motim, vendar je v mojem svetu to nujno. Zakonska zveza je zgolj abstraktnost, vendar je vsaj zame posledica neke brezpogojnosti. Zvestoba je nujno. Odraslost po mojem pomeni tudi to, da si sposoben obvladovati svoje telo in svoj nagon...

cosma Ti sledim

heh, sploh nisem dost časa na forumu pa vem, da jih Trudi niti ne išče.... Ti pa Tjazy - Bog ti pomagaj - ker drugega v bližini pač ne bo. Kje pa sem boš mogoče kakšno kokoško še skinu, neke dobre ženske pa ziher ne boš našel. Vsaj za dolgo ne. Te pa kljub temu občudujem - koliko samozavesti namreč imaš! Me prav zanima, kakšne kvalitete imaš, da tako zelo suvereno verjameš vanje. Vse dobro

za vse mi rata, samo pri sexu pa ne....izgine potreba po sexu???? Enkrat sem napisal, da je skok čez plot kakor sendvič, ko si lačen ga kupiš, poješ in dokler nisi zopet lačen, ti ne pride na misel.....vmes se prav nič ne obremenjuješ okoli skoka čez plot. Pri tem čustva niso prizadeta in tudi nobenega "greha" ne delaš. Ko postanejo določene aktivnosti enolične in dolgočasne, ni prav nič narobe tudi tak korak. Naša vzgoja in vzorci vedenja so tisti, ki narekujejo, kako je to narobe....a to so si izmislili ljudje ne pa vesolje. Tisti partner, kjer je ljubezen resnično prisotna, bi tudi to privoščil svojemu partnerju, saj ga ljubezen žene, da mu ustreže v vsem, kar bi mu polepšalo dan. Tistri pa, ki ima zamere in blokade, tisti ki v resnici živijo samo v kompromisni zvezi, pa iščejo izgovore v dejanjih svojega partnerja..... Torej skok čez plot jaz sploh ne obsojam, posebno, če partner tudi ve za to, ker ni skrivnostno dejanje, obsojam pa manipulacije okoli tega, skrivnosti in laži, ki se razvijajo okoli tega. Če vsak dan ješ pečenko si včasih tudi zaželiš kako polento ali žgance.. Ali ni lepo, če o nečem sanjaš in si želiš, da to tudi izprobaš, saj v večini primerov potem ugotoviš, da so bile oči in želje večje od zadovoljstva. Tomaž Ma jok, zavore gor ali dol, kjer je ljubezen - tista ta prava, ni variante za varanje. Če pa telesa ne moreš premagati, je pa druga stvar Jaz sem pač nazadnjaško vsmerjena in še paše mi tako.

Pa niso (nismo) glih v manjšini tisti, ki znamo zgolj biti in biti zadovoljni. Uživati trenutek in znati videti sonce tudi sredi noči.... Vse je v nas. Moje izkušnje so take, da sem si čisto za vse kriva sama. Jasno - danes, ko sem odrasla. Za otroke to pač ne velja. Takšno energijo kot oddajam, točno takšni ljudje mi pridejo na pot. Če sem sitna in slabe volje, se mi sigurno prilepi nekdo še bolj siten. :xx!: In to vidim "dnevno-redno". Pa brez friziranja! Kako se mi lahko približa nekdo, ki ga moje oči ne marajo? Kako bi lahko imela napačnega partnerja, če sledim navodilom znotraj sebe? Če "bolujem" za temnolasci, ki se "vun izbacivajo" in pomenijo neko persono v okolju, bom stoposto naletela na barabo. Če pa sem mirna in pozorna na vse, kar se mi dogaja, ni hudič, da ne bi naletela na nekoga, ki ima tisto, kar je dobro. Odlično pa itak ni nikoli. Ali skoraj nikoli. Včasih pač moramo biti sami. Samota tudi prinaša veliko dobrega. Če znamo poslušati, videti, občutiti sebe in druge, otipati in sprejeti. Vse je v nas. Tako pač mislim....

Tukaj dam pa sokratesu prav! Vsaka ljubezen zvodeni, če prenaša revščino naokol... Slej ko prej imaš človeka poln kufer, če se redi na tvojih žuljih... točn to, kljub veliiiiiiiki ljubezni....

ljubljena pa ni glih ni bla več, anede

Meni so bistveno ljubši ljudje, ki imajo odsev svoje duše v očeh in na obrazu ali na telesu, kot pa brezhibne manekenke, filmski igralci ali tisti, ki naredijo vse, da bi bili lepi navzven. Nič ni narobe, če je obraz videti zgaran. Obraz nekaterih je polikan, na pogled čudovit in prazen. Skwo, vesela sem in tebi hvaležna za iskrene besede, ki te opisujejo. Trohico sebe najdem v njih. Trohico vsakega izmed nas, če je le pripravljen priznati. In hvaležna sem nečemu ali nekomu, ki me je do te zgodbe pripeljal. Ali se sploh zavedaš, kolikim si dala novo modrost, nova spoznanja, nove izkušnje? Ali se sploh zavedaš koliko dobrega si s to svojo iskrenostjo naredila? Pa ne misli, da samo s tem, ko je vsakdo izmed nas začutil sočutje, temveč tudi s tem, da je globoko pogledal vase in se soočil s seboj. Tako ali drugače.... Zakaj bi izgubljali dragulje potem, ko smo jih dolgo iskali? Ostani in imej se rada.

Jes, točn to! Tudi jaz sem velikokrat dala v dobrodelne namene in sem se počutila fajn ob zavesti, da sem naredila dobro delo, potem pa sem prebrala modro mnenje (in se kritično ocenila in ugotovila, da je to res), da s tem napajaš svoj ego. Ker misliš, da si dober, ker dajaš. To je v bistvu nek svojevrsten odpustek. Od takrat dalje dajem samo anonimno in poskušam odkriti resnično dobro v sebi. Moram priznati, da mi ne uspeva vedno, včasih pa. Na dobri poti sem, tralalalala