Igmúwathogla

Meni osebno je popolnoma vseeno, s čim se kdo prehranjuje. Na našem svetu je pač tako da se vsako bitje prehranjuje z drugimi in je istočasno hrana za druge (trenutno gostim na milijone bakterij, gljivic in mikrob in od časa do časa me obišče kak komar ali obad da dobi svoj obrok). Če živalice ne poje človek, jo prej ali slej poje nekdo drug, lahko kaka zver, sicer pa odvisno kje, kdaj in kako pogine, jastrebi, vrane, črvi, muhe, mravlje, bakterije....hrana bo v vsakem primeru. Konkretno k sinovim argumentacijam (predvidevam, da je sin sin mesta in da je njegovo pridobivanje hrane zase omejeno s sprehodom v trgovino in nakupom le-te) – da se omejim le ne nekatere. Teliček – tu imamo mnogoplasten problem. Zaklali ga naj ne bi, ker mu odžremo X let življenjske dobe, če ga ne zakoljemo imamo pa problem, da je zanj treba 20 let pridelovati hrano, ki je potem primanjkuje človeštvu. Tako da, če umre ni dobro, če živi pa tudi ni dobro. Kaj storiti? Ali sploh ukinemo govejerejo (Načrtno preprečimo razmnoževanje, dokler ne izumrejo), ali pa živino, ki jo zdaj vzrejamo izpustimo na prostost, pa naj se znajde kot se znajde. Če naredimo prvo je to obratno temu kar veganci imenujejo „posiljevanje“ (vsem ki mislijo da kravo „posiliš“ s tem da jo oplodiš, predlagam, da si nabavijo muco, je ne sterilizirajo in potem opazujejo kaj se bo dogajalo, ko se bo muca gonila, lastnik ji bo pa preprečil izhod do kakega mačka, ki bi jo lahko „posilil“) in bi seveda bilo tudi posiljevanje. Drugo bi pa obrnilo jemanje prostosti – saj bi morali imeti ograje, ki jih imamo zdaj da „omejimo živini svobodno gibanje“ še naprej, da bi „osvobojeni živini omejili gibanje“ - v naše na novo pridobljene pridelovalne površine. Zdaj jih „not“ zapiramo, potem bi jih pa „ven“ (kakšna razlika!) Poleg tega bi druga varianta zagotovila, da bi prav gotovo vsaka spuščena krava imela vsako leto telička (predvidevam, da bi izpustili tudi bike na prostost) in bi se govedo verjetno v kratkem času na prostosti tako razmnožilo, da bi isti ki zdaj pravijo da jih ne smemo klati kmalu klicali po lovcih, da prosto govejo populacijo decimirajo (alternativa bi bila, da jim gredo praviti vice, dokler ne pocepajo od smeha). Analogno je z vsemi ostalimi domačimi živalmi, s tem da bi za regulacijo na prostost izpuščenih kokoši, kuncev in drugih manjših domačih živali pomagale poskrbeti poleg lovcev in humoristov tudi lisice, kune, volkovi, ujede.... Ampak nastopa še en precejšen problem, na katerega nekdo, ki svojo solato pridela s tem, da jo pobere iz police supermarketa, ne pomisli. Če ne bi bilo več živinoreje, s čim pa naj bi po mnenju spoštovanih militantnih vegancev gnojili organsko in biološko pridelane poljščine in povrtnine?

Ali Bog hoče preprečiti zlo, vendar ni sposoben? Potem ni vsemogočen. Ali noče, čeprav je sposoben? Potem je zloben. Ali hoče in je sposoben? Od kod potem pride zlo? Ali noče in ni sposoben? Zakaj mu potem sploh reči "Bog"? (Epikur)

Prav - nimam problema živeti z napačnimi resnicami, dokler sem srečen zdrav in vesel... Eno vprašanje glede tvojega vsemogočnega Stvarnika: Ali je sposoben ustvariti tako hudo težko skalo, da je še sam ne more dvigniti?

Prvi pravi, koncept reinkarnacije in karme je edina prava resnica. Drugi pravi troedini krščanski bog je edina prava resnica Tretji pravi muslimanski bog je edina prava resnica Četrti pravi samo to kar se da matematično opisati je edina prava resnica. Peti pravi – le če se rešiš vseh štirih zablod o pravi resnici vidiš pravo resnico. (se seveda lahko nadaljuje do milijarde „pravih resnic" - pa ostanimo, da ne bo preveč komplicirano pri petih). Če se teh pet sooči z vsemi petimi pravimi resnicami bo vsak rekel: moja je prava, štiri so zablode. („demokratsko gledano" so torej vse te edine prave resnice „zablode" - štirje so „proti" eden je „za"). Vsak od petih ima ostale štiri za idiote, ki živijo slepi v zablodi in jih na vse pretege skuša prepričati v svoj „edini prav" - konfliktno, ni? Rešitev je zame samo svoboda – ta prava in resnična :-). Svoboden nisi, če se „moraš" ali „ne smeš" priključiti eni ideji, prav tako nisi svoboden če se „moraš" vseh zablod osvoboditi, da si lahko svoboden (če nekaj „moraš" ne moreš biti svoboden). Res svoboden si, če lahko verjameš v vsako „zablodo", ali pa v nobeno, se priključiš, prvemu, drugemu, tretjemu...ali pa nobenemu in če po potrebi lahko spreminjaš svoje mnenje o „edini pravi resnici" kakor ti paše. Če se ob tem še zavedaš, da ni hinduizem „kriv", da verjameš v reinkarnacije – ampak si se sam odločil da verjameš, da ni kaka cerkev kriva, če verjameš v boga ampak si se sam odločil in tako dalje....in v bolj „praktičnih" zadevah, da ni general, ki je dal ukaz za ubijanje kriv da ti ubijaš, ampak sam ubijaš, da ni politika kriva, če delaš za 500 evrov/mesec, ampak sam vstrajaš v taki službi... si že precej daleč prikrevsal, ker ti ni potrebno več iskati dobrotnikov, ki so odgovorni za vse kar je v tvojem življenju lepega niti krivcev za vse kar je v tvojem življenju narobe – vse namreč najdeš na istem mestu – če se pogledaš v ogledalo, vidiš tistega, ki je odgovoren za to, da je tvoje življenje tako kot je. Mnogo ljudi, tega pač žal ne želi videti, ker je lažje koga kriviti kot iskati napako pri sebi. Moto: Vsak človek potrebuje partnerja, saj se lahko zgodi mnogo stvari, za katere ne moremo kriviti vlade :-))) Okay, če to spoznaš, da sam upravljaš s svojimi resnicami in da imaš svobodo, da živiš v katerikoli „zablodi" želiš, lahko pomisliš, da tudi ostala bitja lahko živijo kakorkoli se jim zdi in ti ni več treba pridigati o „edini možni resnici", ker te ne moti, da ima vsak svojo. Evo in to „mojo resnico" lahko mirno v prvem odstavku uvrstite kot „šesto zablodo" in si izmislite sedmo. Igmúwathogla

Moj prejšnji post ni imel nobene zveze z religijo ali molitvami (ne pripadam nobeni religij in ne molim - ne k bogovom ne k duhovom). Očitno je pa izven tvoje realnosti, da je tudi dandanes mogoče imeti to "tradicijo,ki so jo ljudje imeli nekoč..." in spoštljiv odnos do vseh bitij. Nima pa to nobene veze za primerjavo vegan:vsejed - tudi jagode pozimi, pomaranče poleti ali sadeži in zelenjave, ki pri nas ne rastejo (in katerih "razpadajoča ali konzervirana trupla" prav tako mnogi kupujej v supermarketih) ne pripomorejo ravno k vzornemu ekološkemu "fingerprintu" in optimalnemu izkoriščanju naravnih resurs. Prav tako ne pripomoremo k zmanjševanju lakote v svetu, če naša visoko subvencionirana agropodjetja prodajajo "odvečne" pridelke v "manj razviti" svet za cene s katerimi kmetje v tretjem svetu ne morejo konkurirati, ali če naša visoko subvencinirana agropodjetja onesnažujejo poljedeljstva (naša in na revnejših kontinentih) s hibridnimi semeni in s tem onemogočijo kmetom, da svoja semena sami pridelujejo. Tako da je vsekakor možno biti osveščen in vzoren konzument in vseeno kdaj pa kdaj pojesti kak kos mesa (še posebej, če ga pridelaš doma). Prav tako pa se kak veganec lahko prehranjuje z živili, ki potujejo tisoče kilometrov, preden so na njegovem krožniku, ali takimi ki niso nujno najbolj kvaltetna, tudi iz gensko spremenjene soje delajo tofu, tudi zelenjava je lahko gojena v "manj primernih pogojih" - na hranilnih substratih, namesto v zemlji, gnojena s sintetičnimi gnojili... Zato pravim, da je bolj važno "kako" in manj važno "kaj".

QUESTION: How can Hawaiian tradition talk about "aloha" when they actually bake pigs, chickens and other animals for eating when they are our brothers or sisters in different bodies? ANSWER: In Hawaiian tradition the Aloha Spirit is applied to everyone and everything. This means that everything is alive, aware, and responsive, and nothing is more alive than anything else. This tradition includes respect for all things, including rocks, plants, animals, humans, and stars. The Creator in deep wisdom made everything interdependent. Rocks (minerals) consume plants, animals, and humans; animals consume plants and other animals and rocks; humans of different kinds and beliefs consume plants, animals, and rocks. It is good to respect the rights of different people to consume what they believe is good for them, and even better to encourage them to have respect and appreciation for what they consume, whether it is plants, animals, or rocks.

Saj sem napisal - odvisno kako vrednotiš življenje. Jaz na primer ne mečem samo rastline, živali in človeka v isti koš, ampak dobesedno vse kar je (kamen je zame prav tako živ, kot žebelj, jablana, miš ali človek). Predvidevam da se je opustilo prehranjevanje z drugimi ljudmi, ker je sankcionirano. Ni pa še tako daleč nazaj, ko so marsikje včasih tudi kak kos človeškega mesa popapcali. Kontra: razliko v obratno smer bi spoznala, če bi ti kak teden "pasla in futrala" kake piščančke ki veselo letajo po travnikih ali kak teden škropila zelenjavo v megarastlinjakih n.pr v Almeriji v Španiji. Sicer pa vse že delam, okopavam krompir, nabiram jagode in če je potrebno tudi režem glave različnim živim bitjem - tudi solati n.pr., tako da poznam "razliko", pa še vsakemu živemu bitju se zahvalim zato, da se žrtvuje za mojo prehrano - neglede na to ali je rastlinske ali živalske "sorte". Vztrajam pri trditvi, da je bolj važno "kako" (je pridelano) kot "kaj". Ni vsako meso iz masovne vzreje in krutih živalskih tovarn in ni vsaka zelenjava zrasla na čistem zraku in sončku.

Brezpogojno ljubezen se da zelo nekomplicirano opisati tako: Če lahko nekaj (ali nekoga) sprejmeš tako (takega) kot je to (tega) ljubiš brezpogojno. Tako da verjetno vsi dostidostidosti stvari ljubimo popolnoma brezpogojno. Glede šamanov imam pa sledeče mnenje: zame je šaman nekdo ki je sposoben (na kakršenkoli način) spreminjati realnost. Ker je vsak od nas sposoben spremeniti svojo lastno realnost v vsakem trenutku, je vsak zase svoj šaman. Zame šaman ni vezan na kako narodno, kulturno, kakršnokoli...tradicijo, ni vezan na kakršnekoli rituale, inciacije.... ampak je dober šaman, če ti zna pokazati kako lahko spremeniš sebe v tej meri, da dosežeš kar želiš. včasih je res potrebna tudi kaka navidezno mistična izkušnja, včasih pa je zadosti kaka virtualna "brca v rit", ali kaka dobra misel ali karkoli drugega, da te prepriča v to da si sam gospodar svojega življenja, da se tudi dolga potovanja začnejo s prvim korakom.... Za nameček pa še en mali članek, ki ga je napisal nek šaman (logično) in ki po moje kar dosti razloži - če se potrudiš razumeti: Zakaj nekateri ljudje dosežejo določene stvari z lahkoto, medtem ko se morajo drugi za isto stvar hudo potruditi. To vprašanje me je vedno spomnilo na revijo, ki sem jo nekoč videl, na kateri sta bila na sliki dva dojenčka v plenicah, ki sta sedela na odeji. Dojenček na levi je gledal nežno in mirno in imel srebrno žlico v ustih, medtem ko je dojenček na desni kazal pogled, ki ga lahko opišem samo kot lakomnega in se stegoval po srebrni žlici. Sporočilo je bilo, da so nekateri ljudje rojeni z bogastvom, medtem ko se morajo drugi za bogastvo tuditi. To še ni odgovor na vprašanje, in vprašanje seveda ni omejeno na bogastvo. Nekatere stvari so lažje za enega in težje za drugega. Zakaj? Možnih odgovorov na to vprašanje je mnogo, odvisno od življenjskih nazorov ki jih imaš in kulture iz katere izhajaš. Na primer je predestinacija lahko odgovor. V tej filozofiji je vse določeno v naprej, bodisi od Boga ali kake neosebne usode. Dobra stran tega je, da nisi za nič sam kriv. Slaba stran, da si nemočen. Drug odgovor je lahko „karma“. Splošna razlaga te ideje je, da tvoje vedenje v kakem prejšnjem življenju določa tvoje doživljanje v življenju ki ga živiš zdaj. Dobra stran je, da boš imeli tokrat lepo življenje, če si bil v prejšnjem priden fant ali punca. Slaba stran – če v prejšnjem življenju nisi bil priden, boš moral v tem življenju odplačati „karmični dolg“ s slabimi izkušnjami, ki so odvisne od tega, kaj si v prejšnjem življenju slabega storil. Dodatno sta tu še dve slabi strani: tudi tu si nemočen in - sam si kriv. Tretji odgovor bi lahko bil, da je vse božja volja. Po tej teoriji ima Bog določen načrt in ti moraš v tem načrtu odigrati določeno vlogo, čeprav ti Bog ne pove kakšna ta vloga je. Dobra stran: za vse je kriv Bog. Slaba stran: ni važno kaj narediš ali ne narediš – Bog bo vedno odločal o izidu. Seveda je še mnogo drugih odgovorov, vključno s precej popularnim da se vse dobre stvari dogajajo zaradi Boga, za vse slabe pa da je kriv hudič (satan, zlodej...), ampak večina njih so zgolj variante na temo človeške nemoči. Zato jih bomo preskočili in si kar ogledali filozofijo, ki izhaja iz tega , da ima vsak in vse v vesolju svojo moč . Ta filozofija pravi, da je svet to kar misliš da je, da meja ni, da energija sledi pozornosti, da je trenutek moči zdaj in da je učinkovitost merilo za resničnost. V tem kontekstu je odgovor na vprašanje iz začetka tega članka povezan s tem kar misliš o sebi in o življenju. Prav zdaj manifestiraš vse, kar je v tvojem življenju, samodejno in brez vidnega napora. Če za kako določeno zadevo v tebi ni nobenih ovir, jo že najmanjša misel pripelje v tvoje doživljanje. Ljudje, ki so neobičajno srečni ali uspešni na določenem področju, enostavno na tem področju nimajo nobenih strahov ali dvomov o tem, kako se stvarem streže, zato se lahko na tem področju za karkoli odločijo in dosežejo kar želijo z lahkoto Takrat, ko želiš spreminiti stanje, ki je že dolgo časa zavestno uveljavljeno v tvojem življenju , se pogosto dogaja da potrebuješ dosti časa in moraš vložiti dosti energije, preden bodo spremembe vidne. To je tako zato, ker moraš spremeniti tudi svoja stališča in mnenja, ki so te pripeljala do trenutnega stanja. Če se zdi, da se spremembe zgodijo kar same od sebe, je to zato, ker nisi zaznal bolj postopne spremembe svojih stališč in mnenj, ki se je zgodila na „podzavestni“ ravni. Ti kažeš tvojo realnost. Vendar to dela tvoj celotni „Ti“, ne samo tvoj zavestni um. Da povemo natančno: Sam ustvarjaš (ali če tako hočeš tvoj višji jaz ustvarja) svojo realnost v po svojih mnenjih in stališčih, ki si jih osnoval in vkoreninil v svoji „podzavesti“. In ta mnenja in stališča si osnoval in vkoreninil v „podzavesti“ z zbrano pozornostjo in ponavljanjem v svoji „zavesti“. Če želiš spremeniti svoje doživljanje moraš spremeniti sebe. Pravilo življenja je, da dobiš to na kar se koncentriraš (na kar si pozoren). Mnogi mislijo da so pozorni na to, da bi si pridobili zdravje, blagostanje, ljubezen, uspeh ali spiritualnost, medtem ko so v resnici bolj osredotočeni na pomanjkanje vseh teh stvari. Manifestacija kake velike spremembe v tvojem živjenju bo odvisna od jakosti tvoje motivacije, vztrajnosti tvoje pozornosti na stvari, ki jih želiš namesto na stvari, ki jih ne želiš in mere tvojega zaupanja v dejstvo, da ti bo vesolje pomagalo doseči najboljši možni, tem faktorjem ustrezni izid.

Moje izkušnje s cepljenjem - brez vrednotenja: Pred kratkim sem se pogovarjal s prijateljem - splošnim zdravnikom - o cepljenju. Je tudi kar malo kritičen do te tematike, je pa trdil da je v naših "geografskih širinah" vsekakor dobro, če si cepljen proti tetanusu in proti FSME (klopovem meningitisu). Ja z sem mu povedal, da že dolgo nisem bil cepljen in da se ne bi dal cepiti in sploh, da se mi zdi dosti bolj smiselno za vsako cepljenje najprej ugotoviti ali je sploh potrebno (narediti titer protiteles). OK - prijatelj dohtar mi je rekel, da se da titer za tetanus in FSME ugotoviti, da prvega celo krije zavarovalnica (ne slovenska - oz. ne vem, ali ga krije tudi slovenska), ugotavljanje titra za FSME pa da stane 11,30 €. Ker me je zanimalo sem pristal na to da mi vzame kri in da ugotovimo ali in koliko protiteles moje telo še premore...kri je poslal na medicinsko univerzo, jaz pa sem šel ugotavljati kdaj sem pravzaprav res nazadnje cepljen. Ugotovitve: - proti tetanusu sem bil nazadnje cepljen pred 37imi leti (zaradi neke praskice v komaj omembe vredni prometne nesreče) - proti FSME sem prejel pred 23imi leti 1. od treh cepljenj za osnovno imunizacijo, 2. bi moral prejeti če se prav spomnim mesec kasneje, pa sem rok zamudil - so mi povedali da bi moral ponovno začeti s 1. cepljenjem - pa sem vse skupaj pustil (tako da sem bil cepljen samo 1/3 - pa še to 23 let nazaj): Rezultati titrov pa: - za tetanus imam več kot dosti protiteles - predlagajo, da si dam kri ponovno pregledati čez 10 let - za FSME imam dosti protiteles, predlagajo, da se "še naprej" držim predvidenega cepilnega cikla (vsakih 5 let) 1. Sklep: če bi se dal cepiti "po planu" (ne slovenskem - tega ne poznam) bi me popolnoma brez zveze "piknili" vsaj 7x za tetanus in vsaj 5x za FSME (prvo na račun davkoplačevalcev, drugo pa na mojega in vse skupaj na račun popolnoma nepotrebne obremenitve mojega "organizma"). 2. Sklep: če misliš, da so cepljenja smiselna bodi vsaj toliko pameten da daš pred cepljenjem prveriti, ali je "potrebno".

Mislim da je glede prehrane bolj važno „kako“ in „koliko“ kot „kaj“. Vegetarjance in vegance razumem, dokler argumentirajo z „ker mi paše, ker mi tekne, ker se s tako prehrano počutim dobro“. Malo težje pa razumem argumente zaščite življenja in pravic drugih bitij do neokrnjenosti. Zame so seveda tudi rastline živa bitja in ko glavo solate odrežem jo, po splošnem gledanju o „življenju in smrti“ , „ubijem“, tudi če pri tem ne teče rdeča kri in solata ne tuli. V vsakem žitnem zrncu je kalček – življenje - ki ga „ubijem“, če zrno zmeljem ali pojem. Kdo lahko trdi, da smreka ne trpi, če ji trgam vršičke, da kavčukovce ne boli, če vanje zarežemo žlebove, da se po njih cedi njihova „bela kri“ itd.? Ali se sploh lahko prhranjujemo, ne da bi „jemali druga življenja“? Po moje ne – je pa seveda odvisno kako vsak zase definira kaj je „živo“ in kaj ni in kako kategorizira razne „vrednosti življenj“ (človeško življenje je več vredno kot kravje, to spet več kot komarjevo, komarjevo več kot življenje kake bakterije, to več ali manj kot življenje marjetice....)