Piko

Poglej, povsem jasno te sprašujem o stvareh, katere mogoče samo jaz vidim meglene. Ne bom šel misel po misel, čeprav so si različne, da ne boš pisala o seciranju, pa o prvi osebi množine pišeš, in sam kot bralec se ne morem strinjati s tem, da bi reklamiral knjige in delavnice, če podam o tem neko informacijo, saj pri tem nimam osebnega (ali finančnega) interesa, pa tudi ne znam tega povezati s tvojo priliko o radijskih poslušalcih. Prvi stavek berem EPPjevsko, ne bom ga v tretje ponavljal, potem pa utemeljuješ: "ker dejansko reklamiramo delavnice, knjige (to jih tudi v drugih temah temu namenjenih) pa še marsikaj drugega... primer reklame - recimo na radiu se vrtijo glasbene želje v živo, poslušalec pokliče in si zaželi pesem, sebi ali komu drugemu in v kolikor omeni podjetje, njegov glas zamre - dela reklamo podjetju, trgovini... recimo poleg banke se opira trgovina - želijo v reklami omeniti banko, ker ljudje točno vedo kje je to, ni šans... reklama... torej bi jaz tud lahko napisala tule da sem bila na tej in tej delavnici pri enmu super tem in tem, ki mi je pomagal razrešit to in to.. reklama... najboljša reklama je reklama od ust do ust (pa naj se še tko upirajo tisti ki ne mrajo mrežnega m.) ampak tule bi blo dobro da tisti, ki daje reklamo še kaj prispeva za to reklamo... moje mnenje in mi je čisto vseeno če bo kdo seciral moje besede... tko zdej grem pa naprej brat, vaše razmišljanje..." Pomena nisem našel in nič ni čudno, če sem pomislil, da da ima besedilo kak skrit pomen. Zmota pač. Edini pomen celote sem našel v prvem stavku tvojega posta, kjer navajaš Škodo.

Zanimiva branja, tudi ocene sem opazil, kako dobre/slabe nasvete naj bi dajal... Indigo, vprašanje, ki sem ga zastavil že sebi, postavljam še tebi. Potrebujem nasvet. Zakaj težko nekoga prosim za pomoč? Kako pravilno prositi za pomoč? (Mogoče tvoj odgovor utrdi ali pa oslabi neka moja dognanja v zvezi s tem.)

Sajntologinja in Kabi

A zakaj pa ne? Kaj to pomeni, da ti je prav, ker vidim megleno?(Tebe sprašujem o tvojih tekstih, druge pa o njihovih.) Veliko ti. duhovnih voditeljev ovija svoje znanje v meglo, da večina ne vidi, za kaj gre. Hkrati pa taistim ljudem ponujajo svojo razlago, kaj naj vidijo. Tako se dela duhovni EPP. Vseskozi berem razlage, kako naj si razlagam to ali ono.

Potem mi pa ti razjasni pogled...

prej obratno, kot sorči! Nekje sem nekaj spregledal. Ne vem sicer kaj in kje, a sem moral. Kadar se je meni zdelo, da nekaj ne sodi na forumske strani, ker se po mojem mnenju ni skladalo z objavljenimi pravili, sem dobil napotilo: "napiši prijavo na uredništvo, če ti kaj ni prav." Všeč so ti misli, napisane med vrsticami? Žal moram povedati, da nisem razumel, kaj pripoveduje osnovna zgodba, tista ki naj bi bila vezana na to temo. Če napišem naravnost: napisati naravnost pomeni, da se ti lahko zgodi, da nekdo tudi odgovori naravnost. Sedaj bom napisal po ovinkih: nekateri ne marajo, če jim kdo kaj naravnost reče, celo od staršev tega ne marajo. Potem pa za vsak slučaj napišejo vse zamegljeno, da težko za kaj zagrabiš. Včasih misel ni enovita, pa zato nanjo ne znam enovito odgovoriti. Ampak se bom že naučil, če bom to potreboval. Naj poskusim: Škoda je avto.

Ampak nekatera njegova ugibanja (rekel bi celo Upanja!) so mi srhljiva, kot na primer ta, da bodo križali človeka in računalnik v nekaj novega...

Piko, nič mogoče. Razlike so zgolj navidezne. Gre samo za drugačen način kodiranja, reprogramiranja ljudi v biorobote. V tem pogledu je potrebno v sajntologiji vseprisotnst božjega prikriti. A v čem vidim podobnost med razmišljanjem Kabalista in Sajntologinje? Samo in če ... uporabljaš eno in edino tehniko, lahko živiš polno življenje in se razvijaš, drugače pa ne. Čemu vsemu bi se odpovedali samo zato, da bi bili vodeni! A ko se odpovejo vsemu, ne ostane ničesar več, zaradi česa naj bi bili vodeni. Sajntologija se mi ne zdi nič drugega kot način, kako dirigirati tudi neverujoče ljudi.

Gotovost V ponedeljek sem šel na en radio, imet en razgovor v živo. Govoriti v mikrofon, a bom imel tremo? Po izkušnjah ne preveč. Kaj povedati, bom znal? Ni problema česa naložit. A bom dobil kakšno neprijetno vprašanje? Vnaprej sem se odločil, da besedni dvoboji odpadejo in da se mi ne bo pripetilo. Kaj potem, česa si naj zaželim? Ponedeljkov dan je tekel bolj mrtvo, čas ob koncu leta ni najugodnejši zame. Potipal sem po 1. knjigi, nič primernega nisem začutil. Kot ponavadi se mi je v drugi knjigi odprlo. Gotovost. Ponavadi sem premalo gotov v izide, čeprav jih dosegam. Ponavadi mi zaniha občutek gotovosti k hipni negotovosti na poti nekje vmes. Prepričanost vase ni bila na višku, je pa bila gotovst dovolj velika, da sem vedel, kaj hočem povedati. Mislim, da je šlo v ponedeljek med šesto in sedmo zvečer na radiu kar v redu. Na tale simbol se moram še spomniti.

Indigo, a še nisi ugotovil? Ljudje niso vajeni prositi za pomoč. Oni čejo in zmorejo tisto sami... znajo samo vprašati, kaj se jim bo zgodilo. Zato grejo vedeževalne teme ko dež. Malo se jih predstavlja kot kreatorja svojega življenja, na katerega imajo vpliv vsak trenutek, pa naj bo še tako splošno začrtano, delno prepoznavno v zvezdah. Navajeni so, da jih stane, če prosijo za pomoč, ker ne poznajo tiste brezplačne pomoči. Pozabljajo, da so svobodni in da se jim zato svoboda tudi priznava in jim nihče ne bo nič vsiljeval v njihovo dobro, če si tega ne želijo. N i s o v a j e n i ! ! ! (Saj tudi sam nisem vajen. A ker to vem, se sedaj v tem vsaj vadim)

Pri banju Stephena Hawkinga sem se precej mučil, niti nisem vsega povsem razumel, čeprav imam približno primerno predizobrazbo za razumevanje. Marsikaj tudi postavlja zgolj kot teorije. Ampak tule nekdo zlahka razlaga vse povprek in počez o vesolju. Zavidanja vredno? Niti ne bi rekel. P.P. Včerasj zvečer sem žvečil odlično posušeno sadje. Sprva sem mislil, da so suha jabolka, potem pa ugotovil, da gre za posušene hruške.

Mantis, a si ti kaj razumela Kabijevo razlago? Ene razlage (bolj znanstvene študije) utemeljujejo s pomanjkanjem sončne svetlobe in svetlobe nasploh. Tudi v Sloveniji je december najslabši mesec, kar se tiče depresij. Ker sovpada še z depresijo leta (mininum nečesa je ene vrste depresija) Depresivnim ljudem priporočajo veliko svetlobe (vendar ne UVja), obsevanje z močnimi žarnicami, če ne gre drugače. Če je to le ena od razlag.

Nič ti ne branim tvojo pot. Sama si jo izbrala, ker si svobodna. Vprašanje pa je, če ti bo na tvoji poti vedno ostala svobodna volja. Svojo pot si tu razgrnila in to je le moj komentar. Saj nikogar ne prepričujem, če ti ne. To je tisto, na kar sem pomislil: Da se človek s pomočjo znanstvene vere spreminja v nekakšen psihomotorični stroj. Če izključuje božje kot bistveni sestavni del človeka, potem ga po moje oddaljuje od njegovega bistva. Pomislil sem - v kolikor sem na pravi poti, potem me mnenja drugih ne motijo tako zelo, da bom vsak drugačen pogled označil za trosenje laži.

Mogoče pa nekatere poti vodijo stran od cilja. Mogoče pa razlike med Kabalo in Sajntologijo niti niso tako velike. Mogoče pa človek ne potrebuje ritualnih obredov ali znanstvenega pristopa Mogoče pa... P.P. Ali znanstvena vera vključuje tudi prisotnost božjega?

Znanje, znanje in znanje. Povem vam, da sem se nekoč rad vklapljal v pogovore o hrani, receptih, malih skrivnostih, detajlčkih skrivnosthih, sestavinah, začimbah, hrani iz raznih dežel, posebnosti balkanske kuhinje itd. Rad sem prebiral kuharske knjige in se iz njih veliko naučil. Marsikaj sem znal svetovati. V pravem trenutku sem znal skočiti in pokazati, da o vsaki stvari nekaj vem. To je daleč od kuhanja. Še danes pečem bolj moške torte. (Masa se prehitro dvigne in preveč upade) Saj so dodlične, izgled je na koncu v redu, a ni tako, kot bi moralo biti idealno. Premalokrat jih pečem! Ni najboljši kuhar tisti, ki obvlada teorijo v nulo. (Kako razkosavam, seciram sestavine pred samo kuho pa po novem letu. Najlažje je to početi takrat, ko nekdo recept napiše v točkah.) Za letos dovolj reklame mojih misli. Živijo v letu 2006.

Naj vam bo lep vsak danček posebej v mozaiku leta 2006! Piko

Kroki me je včeraj spomnil (Kroki hvala!), da sem v bukovem gozdu naredil nekaj slik, tale pa je že v pravi zimi. Na pravem ledu si pomagam z zadnjimi žarki prave svetlobe. (Na levi sliki vrh Porezna, na desni Kojca)

Ob edini trditvi sem nalimal Norca (ali pa klovna saj je vseeno), ni glih rumene barve kot na tarotovi karti... vse drugo pa so bila vprašanja. Moje mnenje je, da si malo preobčutljiva za moja mnenja.

Pod Pora in Globlji V Pogled Zjutraj se ju dal v zadnja hlačna žepa, če mi bosta kakorkoli pomagala uresničiti četrtkovo željo. Biti na Poreznu nekaj po peti uri. Časa sem si vzel precej več kot prejšnje tri četrtke, tako da sem se spomnil prve Poreznove želje, iti na goro iz Hudejužne. Vreme v Baški grami ni bilo lepo, le proti Poreznu se je svetil košček modrine skozi oblake. V Hudajužni si rečem - brezveze, kar delam. Da ne bom ob planiranem času na vrhu. Obrnem avto, da bi se odpeljal nad Podbrdo in šel po krajši poti. Vedno sem rahlo na trnih, ko imam cilj opredeljen tudi časovno, ali bom takrat gor ali ne, ker z zamudo potem sploh ne morem biti na vrhu. Obrnem avto. Namesto kakšnega olajšanja začutim idejo - pojdi pogledat na izhodišče, mogoče je kdo že hodil. Vsaj poglej, če si že tu! Ponovno obrnem avto. Nekaj strahu pred neuresničenjem je ostalo, ampak prevladal je občutek, da bo vse prav. Med preoblačenjem pride mimo mamca. Kam grem? Hmmm. Na Durnik. (Tudi nanj, ker je gora na poti) "Uuuuu! To je huuuda pot!" Pa en lovec je pred dnevi videl medveda v teh krajih!" Da bi izlet naredič čim lažjega, lajšam težo nahrbtnika. Derezice dam ven, premišljujem pa o krpljah. Na koncu pride ukaz roki - derezice vzemi s seboj, krplje pa pusti. Odšel sem brez dveh papirčkov, ki sta ostala v mestnih hlačah. A po svoje sta verjetno že učinkovala. Na posestvu se pasejo ovce, ki jih pazi kraški ovčar. Pride še gospodar, rečemo nekaj prijaznih besed, pohvalim kako lepega psa ima in grem. Dar mu je bilo ime in ušel mu je, pritekel po poti za mano. Zavohal je pustolovščino. Komaj sem ga spravil nazaj k hiši, saj je gospodarjevo klicanje presliševal. Na Durniku se je poteptana pot na trdem snegu spremenila v sled enega samega človeka, ki pa se je pod težo vsake toliko predirala. Zakaj sem pustil krplje v avtu, sem se vprašal. Malo me je zaskrbelo, da dolg raven odsek ne bi prehodil v predvidenem času, predvsem pa bi mi pobralo preveč energije za vrh. Potem sem se spomnil, da sem tako ravnal pač po občutku in naj grem samo naprej. Napetost v meni pa je vseeno nastala. Popustila je šele na krasnem grebenu ob sončnem zatonu. Zadnja strmina je v mraku izgledala krajša. Oooopa! Profil ni držal dobro. Takoj sem nataknil derezice, v temi je zavezovanje zamudnejše. In tudi veter je močneje hladil rokavice na rokah. Gora se mi je postavlja pokonci in za varnejši sestop sem si v sneg brcal stopinje. Polovičke so bile za varno hojo premalo, ampak s skrajno previdnostjo je šlo. Na vrhu nekaj čez peto sem se pomudil samo pet minut. Mudilo se mi je, da bi izkoristil še rahel odblesk zadnjega mraka na poledenelih površinah snega. Želja se mi je izpolnila v celoti. Vsem !-!va!a za vso podporo.

Ali je to neke vrste razsodniško posredovanje? No, očitno si presodila, da ga je treba vzeti v bran alikaj. A on to ne zmore, ali pa mu delamo krivico, ki jo je potrebno poravnati?

Alef x!x ... ah ne bom se kregal s tabo, pa je tudi zate je bolje da se ne z mano. Danes mi je priletelo po pošti tole: Nikoli se ne kregajte z idiotom, spravil vas bo na njegovo raven in premagal z izkušnjami!

Pet kresničk kaže pot v temi na čelni svetilki. !-!vala

Včeraj zvečer mi je zapasala zaseka na kruhu, pomazana še s česnom. Pa glej, ni več kruha! Tako sem naredil BOHINJSKO PAŠTO. (ocvirke in malo masti sem segrel kar v kozici, iz katere sem pravkar zvrnil na cedilo kuhano pašto z vodo, stresel čez rahlo cvrčeče koščke skrknjene pujsetine nekaj strokov sesekljanega česna, počakal da zadiši vsaj do sosedov in vrgel čez peresnike. Ni mi bilo jasno samo eno - zakaj se tega nisem spomnil že lansko zimo?)

Tile Jugovići so bili nekaj časa strašno popularni, kenede, ampak vsaka reč, ki hitro skoči navzgor, tudi hitro...

(to je pa zaradi enih sličic na zadnjih straneh, ne bi vsake posebej omenjal!)