-
Št. objav
2.922 -
Član od
-
Zadnji obisk
Vrsta vsebine
Profili
Forumi
Koledar
Blogi
Vse kar je objavil/a Piko
-
Ops, nov , kurčev, veter piha na Luni (ali samo šprica po ustih?) Andres, a malo preverjaš, katera bi bila za nov veter, morda je keri všeč samo sapica, druge bi hotele kar orkanskega?
-
Kakšna je vaša omaka gospodična?
Piko je komentiral/a topic od Andres08 v Prehrana - recepti, nasveti, napotki
No, dobra izbira! Za pašto zelo rad vzamem tudi De Ceccho. Ampak za Andresa poskusite napisati recept Špageti polarnih noči Še nekaj, Andres. Če bi te pri pripravi omak bolel križ, ti priporočam eno tako pripravo, kot je na primer cosmodisk, ali kako se že reče. -
Enkrat sta starša iz Francije prinesla ene plesnive sire (naši so po teh merilih hostije brez okusa), tudi pod razno se ne morem spomniti, če sem ga poskusil, zagotovo pa se spomnim, da nam je hladilnik smrdel še teden dni po tistem, čeprav so bili sirčki notri samo kak dan. Okusi so si različni. Ko smo ravno pri naših sirih - staranih sirih itd. noben naš sir ni kaj prida staran. (ali zrel). Moj izbor je od naših sirov običajno ljutomerski ementalec, laščan (če ni preveč kašast in premalo zrel), kranjska Gauda, prija Šmarski rok 25%, nemških ne kupujem, Matajur (bolj svež) in Tolminc, pa Nanoški, bolj svež Zdravo življenje... čez mejo si včasih kupim Asiago (svežega) Montasio najmanj 60 dni ( tudi tu ni vseeno, katera latteria je) pa kakšen Dobiaco ali kak drug sir z onega konca, od Invernizzi Gorgonzolo ali celo z maskarponejem (krasno mazljivo, topljivo v ustih), tudi Latterie Carsiche imajo dovolj dober tak duo Izbira sira je vedno stvar trenutnega razpoloženja.
-
Kaj sem hotel povedati? Ravno nasprotno. Vsak si lahko to prebere in tolmači, kot želi sam... Pred časom so Cubo ocenjevali v Nedelu. Pa sem si misil, zakaj ne bi zastonj napisal kakšno oceno jedi, ki sem jih sam plačal? Pri njih je bilo malo drugače. Zastonj so jedli in bili celo plačani za ocene...
-
Čisto fajn, ja. Samo naramnice so malo prekratke... Ocenjevanje slik? Na hitro, bi rekel Cosma med snemanjem filma (ena odštekana slika z barvo las v rdečih odtenkih) Ribica Katja, pa Stankaa, pa polno jih je, večino sem hvalil sproti. Težka bo pregledat vse strani nazaj! Aja, pa sliki Izgubljenega in Lucka sta mi všeč. Kaj ju ni? Prav zato!
-
Ne spomnim se več sira, ki ga ne delajo več... Včasih vzamem mali hlebček "Zdravo življenje"
-
Ja, nič ni narobe, če jim prisluhnemo. P.S. pri zgodbi ne gre za sekunde. Posebej zato je govorila z možem, posebej še z Dimitrijem. Potem so vsi skupaj pod vtisom pogovora gotovo drugače vozili. Gre za debele minute.
-
Zanimivo. Prepleteno in zapleteno. Opazil sem te stvari: 1) da si ob samih dogodkih, sočasno, imela posebne občutke 2) težko me kdo prepriča, da bi bil mož z Dimitrijem na taistem mestu ceste tisti hip, ko sta se prehitevala tovornjaka, če NE bi govorila ti z možem, kasneje še z Dimitrijem, sploh pa bi imel mož drugačno dinamiko vožnje. 3) Nič ne vemo, kako bi se dogajanja, vsi prihajajoči dogodki, odvijala v prihodnje. Nikdar ne moremo vedeti. Kaj bi bilo , če..., kam bi šla naprej pot življenja. 4) Vseeno se je vse to zgodilo. Hm. Koliko si sama vpletena v dogajanje, ker se brez tvojega pogovora z Dimitrijem po moje ne bi znašli na natanko tistem delu ceste, kjer sta se prehitevala tovornjaka? Ali je bilo predvideno TUDI to, da se boš posebej angažirala v dogajanju?
-
No, pa se je zgodilo.Kar Piko reče, tudi zašpiči. Ura je bila četrta preč in dobil sem družbo za probne mljaske! Rešila me je sestra. Barve opreme zidov itd. in glasba prijetna, skratka ambient zelo prijeten. Postržba nevsiljiva a na dosegu roke. No, pa sva naročila Mediteransko kaponato in Veliko pšenično tortiljo. Za pikico dobiva košček pečene polente. Po izbiri hrane naročim belo Carolino. 2002, odličen letnik, uravnotežen okus. Zelenjava je bila kvalitetna, repki so bili hrustljavo popečeni, po moje so zelenjavo s pinjolami na hitro in zelo vroče popekli na ponvi. Bistveno - mozzarella, prava, je bila prvovrstna. Sem kaj pozabil? Aja, cene. Kaj sem že hotel povedati? Aranžiranje jedi na krožnikih je paša za oči. Ta-ko Pi-ko.
-
No, recept bo šel enkrat na probno kuho! Le tega s krompirjem ne vem, kakšejn strup naj bi se delal pri pogrevanju. A kdo ve? Sem že večkrat slišal... Pa včasih mi paše tenstat krompir, ko se skuhan že povsem ohladi. Pa tudi s krompirjem, ki je drobno narezan v mineštre, nimam kakšnih slabih izkušenj pri pogrevanju. Ali ga premalokrat jem, da bi se poznalo (ali pa se pozna, a tega ne opazim)? Drgač pa Sati, sem bral marsikatero dobro gospodinjsko! A ne, pri plastičnih odtokih s teflonskimi tesnili vroča voda bolje poplakne cevi... res pa so bila tesnila pred mnogimi leti še gumijasta, tiste elastične rinke pa niso bile frigidne na vročino.
-
No, no, no... zaenkrat še velja, da goro si preplezal, tudi če se fentaš na poti v dolino. Končni cilj je dolina..., hm, planinci, potem raje ostanite doma, boste vseskozi na cilju. Zakaj pri meni ni tako? Zame gora JE cilj, kot je napisal Bigm. Velikokrat sem videl ljudi, ki so se obrnili pod vrhom, čeprav jim ni bilo treba. Brezvezen izgovor, češ vrh sam ni pomemben, bjah! Na Matterhornu sem na lastne oči videl, kako je vodnik pripeljal klienta na vršni del gore, tako da sta vrh videla. Toliko truda sta že vložila... ampak ne, NISTA stopila še 1 minuto prav na vrh, čisto na najvišjo točko, ampak sta takoj obrnila v sestop! Pri tej gori je še ena podrobnost, da ima dva vrha, dve najvišji točki, in če želiš biti na obeh, zahteva dodaten trud. Ta dva sta prihajala na višji, švicarski vrh. Če prideš gor z italijanske strani, je njihov vrh nižji... Takrat si moraš ZARES želeti (in še imeti čas), biti na obeh kotah, predvsem ta višji. Ampat to moraš imeti v glavi že ob načrtovanju ture, v dolini. Mojemu vodniku sem lepo razložil, kaj je moj najvišji cilj. Vzpon po italijanski strani gor, iti še na švicarskega in po švicarski strani sestopiti, potem pa še zadnji pohod nazaj v Italijo k avtu. Pa je rekel: za naju je prvi in glavni cilj italijanski. Če bod orazmere in nama ostane čas, potem greva čez, na švicarskega. ČE (veliki če!) bova zares zgodnja in bo vreme zares dobro, bi šla na švicarsko stran pa dol. A se bova odločila šele na vrhu. Vseskozi je imel na umu končni cilj - sestop v dolino. Pa nama je uspel ta veliki podvig v celoti. Krokodil, ja, vedno gredo preko določene meje dovoljenega. Če bi bilo dovoljeno prav VSE? Prav vse pomeni, da se lahko med tekmo tudi pobijajo? Doping? Baje so se kolesarji dopingirali pred mnogo leti kar s strihninom in alkom. Danes zmaga profesionalca ni več individualna. Iz njega cel team naredi zmagovalni stroj. Jasno mi je tole: življenje profesionalnega tekmovalca ni bil nikdar moj cilj. Pa objektivno tudi možnosti nimam za to. Če mi pa zmaga sama ne pomeni toliko, kot komu drugemu, še ne pomeni, da se vsakič ne potrudim, kar počnem. Zirosi, s tvojega zornega kota imaš vsekakor prav. Morda lahko še razložiš, zakaj ti je toliko pomembna zmaga. Kaj ti zmaga pomeni.
-
No, prihodnji teden moram iti na probno večerjo, drugače res nima smisla ocenjevati. Maš prav. Naj dodam še to, da je Boštjan, ki vodi vse skupaj, fejst dečko, kuharje tudi poznam, kako kuhajo, le tam še nisem jedel, pa Boštjanova mama zna delati izvrstne čorbe. Njene čorbe sem pa ŽE jedel! Tolk, drugič pa še kaj o hrani. Piko
-
Zanimivo branje! Sem ga moral brati dvakrat, da sem razumel bistvo napisanega - tisto, kar je pravzaprav bistveno zame Opazil sem, da so si deli opisov v rahlem nasprotju. Ne maraš ocen, primerjav ne maraš preveč, sploh ocen boljši-slabši, hm. A v življenju delamo nenehno primerjave, vsak dan (kar kupuješ, primerjaš, kar ješ, primerjaš), vsako minuto (kar poslušaš, primerjaš), vsako sekundo (rar gledaš, primerjaš, sicer ni bi v hipu opazila nečesa, kar ni primerljivo s tistim, kar pričakuješ, da boš videla), čisto vse je podvrženo primerjavam. Največ stvari pa primerjamo, ne da bi se tega sploh zavedali. In tekaška tekmovanja, zakaj si sploh tekmovala, če nisi tekmovalni tip? No, bom napisal drugače - zakaj nisi bila tam med zadnjimi, če te je kdo drug silil v tekmovanja? In ne zmagovati v razredu, samo zato, da so drugi veseli... slepiš lahko le sebe, če so vedeli, da zmoreš biti boljša, da zmoreš zmagati, če hočeš... Najraje ne vidiš, da te drugi ocenjujejo... to je lahko samo, če si vseskozi nekje zadaj, nevpadljiv, neznaten... takoj tule si vključno z menoj dobila nekaj ocen! Zase lahko trdim, da še nisem na koncu, ker se nimam za človeka, ki tekmuje sam s seboj. Preverjam, primerjam svoje sposobnosti, to ja, sam s seboj pa ne znam tekmovati. Premagati sebe se mi sliši zelo butasto. Ker si v isti sapi tudi poraženec, potem tisto ne more biti zmaga. Premagati sebe v dobesednem smislu je vrsta samomora. Hm, pa še nekaj je ostalo nedorečenega v tej temi. Tekma, zmaga - droge. Nedovoljena poživila so bolj zaradi zmag kot zaradi tekem, bi rekel.
-
Mislim, da je reklama vseeno večja od kvalitete hrane. Ambient je zares odličen, hrana je verjetno res dobra (nisem še jedel), težko pa bi sodil, da je prvovrstna. Glede testenin sem sploh izbirčen, če niso italijanske... Vinska karta se mi zdi dobra, od vin mi je všeč rdeča Jakončičeva Carolina (v spominu imam, da je barik) Predvsem pa je modna. Na parkirišču se vedno tarejo zelo dragi avtomobili, tudi po dva Porša sem že videl (a ne samo to, kakega so vozile mlade dame) ..
-
Oprosti, čisto narobe sem sodil, po sebi meril, ker bi sam raje za hip podrsal na vrh, kot naklofal dva stavka... to je tako, če človek ne pomisli, da drugi lahko (hočejo, zmorejo, morajo,... ) ravnajo drugače.
-
Andres, nič ni nočem mešati štren tukaj, no! Nisem ne vem kakšen kuhar, ne spoznam se na vse po vrsti, le voljo vložim notri, včasih kaj svojeglavo zaserjem, pa rad kuham tisto, kar pacam v loncih. Znam pa dobro teoretizirati o hrani, to pa ja! Veš, s predpasniki je pa tako - vedno mi eden visi v kuhinji v rezervi. Veš, kako je lep. Kot nov je po vseh teh letih!
-
To pogledaš na zelo, zelo preprost način. Avtor te teme je izgubljen, z miško primeš drsnik na desni in temo zategneš navzgor, s prenovljenim forumom se na vsaki strani vidi uvodni post, z vso opremo... da ne bi kdo mislil, kaj vse sem še gledal...
-
Z rampo je takole - če ti na prvem displayu pokaže, da te je registriral, je vse OK. Odpira že s ta prvo registracijo. Če uspeš ustaviti od naprave do rampe, če ne odpre, to je prava računica. Mislim pa, da to pri 70km/h ni mogoče. Je pa na nekaterih stezah še en registrator ob sami rampi. Bom pozoren, ali so to samo na vstopnih rampah. Ker se mi je že zgodilo, da ABC sistem ni prijel, pa mi je zaprl rampo pred nosom (za avtom pred menoj) takrat sem počasi pripeljal prav do rampe in k sreči je šlo. Drek je pa leva ABC steza na izstopu na Logu, smer LJ, ker rad napiše "Ni tablice" ali nekaj podobnega. :xx!:
-
Koko a res al kaj? No, verjetno je to retorično vprašanje. Glej, nič slabega nisem mislil, statusa nisem poznal, komentiral nisem ... pravzaprav sem napisal zaradi tega, ker je izgubljen napisal, da se vrne na forum šele čez čas. Čeprav so eni komentirali, kot da je odšel za vedno. To bi še vedno bilo lahko res, bomo videli, ane.
-
No, še en virtualen torek! Kolk me je okupiral danes tale forum. jutri bo boljše! Manj pametovanja in zato več dela! x!x No, gre bolj za moje poglede, misli, občutke...
-
Evo Mushi, nekako tako sem čutil, pa nisem znal napisati... hvala!
-
Pravkar nisem spregledal - izgubljen ima status "na čakanju"! Pri vse tvojem stažu, kako pa to, da si se pustila sprovocirati? Njegov uvodni post sem prebral še enkrat. Čisti izgubljenis simpatikus! Meni se samo na začetku nekateri niso zdeli simpatični. Boste rekli, da so eni bolj, drugi pa manj simpatični. Jasno, da imate prav. Vedno imate prav. Saj sem to malo višje napisal (zase, velja pa tudi za vas). Sedaj lahko izpustim frazo bolj ali manj, in so mi tu vsi simpatični... (tudi aakhi recimo) Prvič sem se ta hip vprašal, kako pa bi lahko fantu pomagal, da bo bolj simtatičen.
-
1. Napreduje samo tisti, ki hoče napredovati. Včasih celo nočem, ker mi je fino in se mi takrat ne mudi naprej. Pomembno je predvem, da to opazimo. 2. Zelo težko, a sprejel sem dejstvo, da imam v vsem prav! Subjektivno gledano je vedno vse prav. Dojemanje okolice, počutje, občutek resnice, pravice, krivice, prasice, vse je moje in zato zame resnično. Objektivno pa je težje vedeti, kdo ima univerzalno prav. Pa ja menda ne večina? kakšna večina, forumcev morda? No, gre predvsem za usklajevanje in prilagajanje subjektivnih mnenj. Kaj sprejmemo za svoj prav. 3. Naučiš se tudi antistrpnosti. To zame naj ne bi bila nestrpnost. Ker gre v obeh primerih za trpeti, torej sprejeti ali ne sprejeti trpljenje. Kaj bi sploh trpeli? Niansiranje vseh odtenkov rjave, to pa ti je tisto pravo. Evo, sedaj sem pa malo poniansiral bluzenje...
-
Kaj pa kakšna kuharska pomočnica samo v kuharskem predpasniku, Andres, bi šlo? To bi skupaj mešala joto!