Piko

Eni so prav simpatični, ko se razjezijo, a ne Astra? Pa večkart berem komentarje, tapata ali untaun pa ni v času, ki je bil na Luni, prav nič napredoval! Hehe, treba se je zavedati, da je včasih potreben celo korak nazaj, da pridemo na trdno podlago, od koder bo dober odriv naprej, navzgor. So še taki, ki jim je všeč krapovsko življenje... No provokatorji in provociranci, koliko za sebe mislite, da ste pridobili, napredovali v času Lunine ere? No! Le kam se je sedaj ta tič izgubil? Hoho, najlepše pa je provocirati provokatorje!

Nima zveze s cunami, ampak meni je tudi narava zadnjič rekla: dost mam! 23.12.2004, prvo opozorilo ene vode: odlijem vročo vodo od pašte v korito. Nekaj se popa poed nogami? Staknila se je odtočna cev, en členek, in bilo je nekaj vode po lesenih tleh. Brisanje ni povsem pomagalo, pa iverka od omarice se je malo napila... 27.12.2004, povodenj v kleti, meteorna voda! pa sem dal izolirati klet proti vodnim nevšečnostim... kaj pravijo, da pride za vodnimi nevšečnostmi? Bolezni? 29.12.2004 obležim v postelji... ali sem se predolgo namakal v mrzli vodi?

Ja, kar sam opažam po cestah - avtošole so povečini en velk podn! Nihšče nima interesa, da bi bile boljše. P.S. Drugače pa El Nino, slej ko prej bodo spet kaki radarčki na cestninskih postajah. Vedno gledam, da so moje v tistih koncih prekoračitve minimalne. Omejitev na ABC 40km/h striktno ne upoštevam, ker je narisana samo na cesti, znaka pa ni, in nisem prepričan, če sploh formalno velja! Mislim pa, da mimo senzorja vozim približno toliko.

Zirosi, na začetku si pisal o športnih tekmah, OK, sem poskusil napisati svoje poglede s tega ozkega področja. No, potem pa vse skupaj posplošiš na vse zemeljsko... Moj osnovna misel: pot k cilju mi je bolj pomembna kot sam cilj. Doseči cilj brez prehojene poti nima vrednosti. Če je cilj zmaga, pa naj bo to. Zato sam v življenjskih okoliščinah uporabljam pojem USPEH. Na koncu ne štejejo cilji, ampak prehojena pot. po drugi strani pa - če tukaj berem, da je Tamara zmagovalka, ker zmaguje svoje življenje ker je samohranilka, sama šiva ipd. hm. Po moje tega ni imela za cilj! Ampak na njeni poti se ji dogaja marsikaj, ane, cilji se spremenijo (na isti tekmi življenja, jp) torej uspeh, kaj si naredil iz svojega življenja, ne pa nekaj, kar se imenuje zmaga. (Torej če smo ravno pri špostnih tekmah, lahko prav zato rečem, da je tekma pomembnejša od zmage. Če ne bi bilo tako, potem bi ti zmaga na tekmi z izrazito neenakovrednimi pomenila prav toliko. Pa ti?)

Meni je intruktor potegnil za ročni gas (fičko), ker nisem potegnil od enega do drugega križišča. In je vlekel in vlekel, sva letela (tak sem imel občutek) in na koncu mi dovolil - šele sedaj smeš zavirati.

Hehe, za take pravim, da so prav toliko nemci, kot jaz bosanec... po moje se je peljal kući.Opozoril bi na to, da jih v dežju veliko rado vozi po prehitevalnem, ker tam ni kolesnic od tovornjakov in je aquaplaning manjši oz. manj verjeten. Ampak to je njihov problem. Tvoja vozniška načela so zdrava!

Ene skrbi, kako bo brez utripajoče zelene luči. Nekdo je napisal, kako bo, ko ne bo več runeme. Mene je vedno motilo, da imajo različni semaforji različno nastavljeno, kolikokrat utripne zelena. Frekvenca prometa pa se je že toliko povečala, da se je nesmotrno ustaviti ob v rumeni, samo zato, ker je utripala zelena. Ne vem, kaj ste mislili "brez rumene", ker ne poznam predvidenih novosti. Italijanom na primer iz rdeče preklopi direktno v zeleno. Kaj ti bo zelena. Pripravljen moraš biti v vsakem primeru. Ali ne smeš peljati (rdeča) ali pa smeš (zelena) rumena je za tiste, ki za volanom še kvačkajo. Promet danes potrebuje več naše zbranosti, kot včasih. Če na cesti onegavi kak šofer, pa se izkaže, da je to star gospod, sam pa sem bil zaradi njega malo nervozen, ga v mislih prosim za odpuščanje... saj tudi on mora kam priti! Je pa problem, ko popoldanski folk vozi raztreseno, utrujeni iz služb, a že z domačimi skrbmi, pa še polna luna zraven... Včasih si mislim, da imajo pravico voziti, kakor želijo. Drugič pomislim, da bi pa morali med vožnjo vso pozornost posvetiti šofiranju. Kaj vem. Tako imam tameljno načelo - tudi če vozim počasi itd., vozim tako, da sem drugim čim manj v napoto. P.S. Marsa, vem, sem napisal za vsak slučaj, ker sem opazil, da se mi je zapisalo malo dvoumno. P.P.S. Ker smo že govorili o velikih črnih avtomobilskih mrcinah na cestah, ki... pa da ti kaj naredijo na cesti... tistih mladcev bi se pazil tudi drugje, ne samo na cesti.

Ni na vsej obvoznici omejitev 100 (modra tabla). Ko pripelješ z viškega konca, je en kos še avtocestna oznaka, skoraj do Podutika, na primer. Veš da taisti vozijo povsod 120km/h, tudi kasneje na obvoznici? Mislim, da je tudi vzhodni in južni del ringa avtocestni, ampak to po spominu, ker redko vozim tam. Ampak pozor! Tam so omejitve pa v predorih.

Na mestih, kjer se vključujejo nova vozila, in je promet na desnem voznem pasu gost, se spodobi, da se jim "umakneš" na prehitevalni pas, pa naj zadaj norijo in pizdijo, kolikor hočejo. Nič nenavadnega ne bo, če bo to storil recimo tovornjak, če bo ocenil, da ima na prehitevalnem prostor, kolona vklučujočih pa bi morala zaradi njega kar ustaviti na uvozu. Mushi, če si mislila na to, s strinjam.

Prej nisem nikjer nikogar repliciral in je vseeno, kaj ste pisali. Pa dajmo prav tole pogledati malo pod šoferskim drobnogledom. Moje izkušnje: večina, ki dohiti kolono tovornjakov, prehiti prvega, potem malo naprej (v resnici pa ni samo malo naprej) vidi nov tovornjak, jasno, je že v prehitevanju kolone, kenede, pa tak manever nazaj na desno, bi bil prenahitro, pa kako se potem vključiš nazaj, če ni več zaleta... evo kaj ti bom rekel - to so tisti, ki nimajo časa čakat malo na desnem pasu med enim in drugim tovornjakom, predvsdem pa tega ne znajo! Ne znajo se umakniti, ker je to preveč za njihovo znanje manevriranja! Ampak kaj potem počnejo ves čas na levem pasu? Jasno, ker hitreje od njih ne sme voziti nihče... :xx!: Da ne bo pomote - nič nisem pisal o onih drugih, kaj vse počnejo in počnemo zadaj. Recimo obvoznica je tipičen primer. Nihče noče z levega pasu, pa čeprav vozi 120km/h v sektorjih, ki ne gredo skozi mesto in kjer je omejitev 130km/h, ne pa 100km/h.

Včeraj sem v enem ubogem Mečkatorju (ponavadi tam prodajalke in blagajničarke rade mečkajo, da gre počasi), ob revni izbiri revne zimske zelenjave izbiral nekaj za revno večerjo. Pa sem se spomnil na italijane, menda so pri njih moderne rižote z radičem. Verjetno bi moral uporabiti Trevisiano! Poceni me bo to prišlo... Rižota z radičem Za dva: Eno sesekljano čebulico (10dag) in zrezan rdeč radič (največ 20 dag) sem prepražil, istočasno sem na vroče vrgel gor riž (Droga perboiled se mi zdi od naših za to odličen) in veliko sesekljanega česna. Ko je zadišalo, sem malo zalil. Vodo je samo po malem treba dolivati sproti... Ko je bilo napol kuhano, sem dodal na kockice zrezano Vindijo Ala gorgonzola. Ravno prav trd je za rezanje in razpusti se tudi dobro. Če bi imel še kaj peteršilja... nič, pogoljufal sem še z 1/5 jušne kocke. To je bilo vse. Nič komplicirano. Oče: kaj je notri tudi kaj gob? Aja, radič da je to?

Če se je spravil kuhat joto Andres, zakaj se jo ne bi še jaz? No, pa sem v soboto kuhal to tržaško joto! Fižol najraje kuham posebej, tako mi ga ostane še kaj za na solato. Enkrat sem prebral, da fižol manj napenja, če vodo, ko fižol zavre, še enkrat odlijemo in nalijemo svežo (jasno sem prej zamenjal tisto vodo, v kateri se je fržu namakal) Pa ga skuham tudi vnaprej (pri meni je zraven nekaj strokov česna obveznih), ker počakam, da se ohladi v svoji vodi. Kmetica, pri kateri sem ga kupil, mi je zatrdila, da bo kuhan v pol ure. In je bil. Ali kdo prej še prepraži čebulo, in potem vrže gor kislo zelje? Tako piše v knjigi… piše še, da se zamoka, ampak prežganje je smrt za dobro barvo, nekam drekaste barve potem rata vse skupaj. Ali pa moraš dodati veliko več mezge... ne piše pa, da se dobro popraši z mleto papriko, kot svetuje Ruby72. Eh večino prekajenega mesa sem dal kar v kosu. Kockar nisem, čeprav krompir najraje nakockam na čisto majhne koščke, tokrat pa sem po enem receptu s tega neta naribal zraven še en oranžen kurenc. Takale zmes je v malo osoljene vode kuhana v 15 minutah, ona reč v velikem piskru pa je tudi prepražena. Vraga, nimam marjona, in kje je lovor? Eh, povsod ga tlačim zraven, sedaj mi ga je pa zmanjkalo. Ferdo piš… Krompir skupaj z vodo stresem zraven in zmes popeštam, da bo zgostilo. Dodam fržu, še nekaj njegove vode in kuha se kuha se kuha… a sem kuhal še kake tričetrt ure? Pa včasih za barvo zlijem še malo paradižnikove mezge. Česen včasih ja danes ne. Proti koncu še kontrola slanosti. Hja, ne zdi se mi toliko pomembno, da so joto moji hvalili, ampak drugi efekti. Meni se je popoldan v mestu zdelo, da sem videl enega tržaškega psa, moja mi je pa tudi zvečer pravila, kako je verjetno videla eno tržačanko. Tako je to, če kuhaš tržaško joto! Andres, so se kasneje tudi tebi prikazovale tržačanke?

Vsem želim srečno novo ponedeljkovo popoldne!

Mene je kar pretreslo, da se je zgodilo "o Božiču". Tole pa sem dobil po pošti: 2004 -12-30 Urgent Message from Masaru Emoto Dear Friends: On behalf of Dr. Masaru Emoto, President of "Project of Love and Thanks to Water", I am sending this e-mail as a Secretary-General. Around 8:00 AM on December 26 (10:00 AM in Japanese Standard Time), a strong earthquake of M9.0 occurred off Sumatra, the western part of Indonesia, and a massive scale of tsunami attacked the nations around the Indian Ocean such as Sri Lanka, India, Thailand and Malaysia. According to the today's news, the number of victims was reported to be around seventy thousand, and it is said that it will exceed hundred thousand eventually. We express our sincere condolence to those who died from this disaster. Regarding this earthquake and tsunami off Sumatra, Masaru Emoto, President of this Project, has a special message to you. Please read it and, if you could deliver it to your friends and acquaintances in a moderate manner, it would be greatly appreciated. Thank you very much. Prayers can limit the secondary disaster. To everyone in the world, let us offer a prayer of love to the Indian Ocean rim countries!! Masaru Emoto President of the Project of Love and Thanks to Water I feel terribly sorry for the loss that has been caused by the biggest catastrophe of tsunami in history. I am utterly lost for words to offer for the deceased and their family. I just pray to god that their souls shall rest in peace. Just today,The World Health Organization (WHO) has released a warning for the possible emergence of epidemics. It has reported that at the moment, the hygiene has dramatically worsened, and the epidemic such as cholera could spur in any minute. If so, as many people could die from infectious diseases as were killed by the tsunami. As a Hado (vibration) researcher, I am truly worried about this disaster. As well as the hygiene issue, I feel that the "vibrational fields" of the countries have extremely deteriorated. The "field" is created by feelings of fear, grief, worry, lack of trust, anger, loneliness, and helplessness, and could energize the malevolent microorganisms that prefer this kind of environment. People cannot help but have these feelings, and they probably carry the feelings with them. Many people feel this way, and there seems to be some plundering going on, but their feeling of anger and hostility can only multiply the negativity of the "field". Also, we must take into account the emergence of a new epidemic. We have to limit the negative "field" in any way possible. I believe that there is already a spreading Hado (vibration) of fear due to the terrorist attack and bombing, and it is like a gasoline station with an oil leak that is about to explode. What can we do? The only way is for people from all over the world to pray for the recovery of the affected area. The prayer will definitely carry far with the purity of its Hado. Therefore, from today, let's close our eyes for a few second before our meal and send words of prayer to the countries. Let's send a prayer for them before we go to sleep. Also, when we pray during the end of year and the new year ceremony, let us send a prayer first and foremost for world peace. Through the research of the water crystal over the last ten years, I have proven that people's pure energy of consciousness can change the water in areas that people have prayed for, regardless of the distance. Also, the most effective Hado prayer is the feeling of Love and Thanks. Now is the time to send everyone's feeling of Love and Thanks to the earth's water. A water crystal of water that was exposed to a word "Love & Thanks" Please forward this message to those you know in a moderate way. We appreciate your kind participation, cooperation and support. Thank you very much. Yasuyuki NEMOTO Secretary-General, Project of Love and Thanks to Water William Arntz, one of the film-makers of "What The Bleep Do We Know!?", kindly put this message from Masaru Emoto onto their home page. Thank you, Will. http://www.whatthebleep.com/releases/?item=tsunami1 Go Back To Masaru Emoto's Top Page "A dream that I dream alone is only but a dream. But a dream that we dream together is reality" -Raul Seixas- The Alliance for the New Humanity is a coming together of open hearts and minds with a collective vision to create a more compassionate, whole and equitable human society. For information visit www.anhglobal.org

Marsa to je tisto blesavo! Nihče nima pojma, kakšni so predpisi o omejitvah, vsi vozijo z rezervo. Telefon v roki pa je zakon. Da bi jim ušel en sam klic, se raje ubijejo! Žal ne samo v frazi... Priznam, sem šel gledat zakon in se čudim - a tudi tega se ne sme, a to se mora ipd. Mislim, da bo efekt naslednji (kot vsakič): čez nekaj časa, ko se ne bo nič posebnega zgodilo, s temi šoferji, bodo začeli voziti po starem. Eh, nekdo je omenil, kako vozijo pri nas avstrijci, češ tu, kjer so drugačne kazni, pa ne spoštujejo predpisov... po moje so to gasterbajterji, ki se z avstrijskimi registrskimi tablicami skozi Slo vozijo v tople južne kraje. Če je kdo vozil že po recimo Dunaju - tam vsi poteeeegnejo ob zeleni, gasa do daske, ampak do omejitve. Dinamična vožnja! Tam nihče ne trobi, a tudi nihče ne spi za volanom. Moje izkušnje s kontrolorji hitrosti v Avstriji - seveda sem vozil precej po omejitvah, bistveno bolj kot pri nas. Po drugi strani pa sem se sprijaznil, da je tam na splošno red in nisem imel potrebe, da bi se na njihovih cestah šel Kekca. Recimo, tudi po italijanskih avtocestah ne bom gonil do konca. Tudi tam večina ne prekoračuje hitrosti za bistveno več, kot je dovoljeno. Kaj pa hrvaške ceste? Z njihovimi policaji ne bi imel rad opravka... Po drugi strani pa - če vozim hitreje od ostalih, pa se na prehitevalnem pasu znajde voznik, ki misli, da vozi 130km/h in da hitreje od njega (te hitrosti) tako ne sme peljati nihče, ha! Morda je to ameriški način razmišljanja, kaj vem. Dejstvo je, da je v prekršku, če se NE umakne. Zakon je tu jasen in v zakonu ne omenja, da se mu v primeru, ko vozilo za njim pelje z nedovoljeno hitrostjo, ni treba umakniti - če ga dohitijo hitrejša vozila.

No, prej sem govoril o tekmi in zmagi bolj v športnem smislu. Bolj zaradi Zirosi-ja. Seveda se strinjam, da je pojem zmage splošnejši... ampak tudi tekmo se da posplošiti: narejen izpit ni zmaga, če se nismo trudili po nekih pravilih, ki so ponavadi vnaprej določena in niso odvisna od nas, torej smo premagovali neke ovire, uspeh v službi ni prava zmaga, če ne temelji na delu, na goro se ne moreš povzpeti brez truda, brez poti, za premagati bolezen potrebuješ svojo pot... Vedno enkrat začneš. Ali na startu teka, v prvem razredu osnovne šole, ob odločitvi, kaj vse boš naredil, da ozdraviš... potem slediš dogajanju, začrtani poti, marsikaj te seveda preseneti na njej, ampak vstrajaš in prideš do cilja... šele potem lahko temu rečeš zmaga. Meni je ljubši izraz USPEH. Zato zame zmaga na tekmi nima enakovrednega smisla. Ker mi gre za uspeh. Za doseganje tistega, kar sem si zadal. No, prav, pri nekaterih je to samo zmaga...

Še en link na Zakon o... Baje bodo eni poslanci vložili predlog za amandma k zakonu, da se na cestah, ki so označena kot "Vinska cesta", ne sme delati alkotestov...

Športna tekma brez zmagovalcev, zmage, hm, ne daje dobrega občutka med tekmovanjem. Kot bi tekmoval brez smisla, mislim tudi sam. Rekel bi, da je zmagovanje oz. rezultati za tekmo kot sol za hrano. Ampak tekma brez zmagovalcev je lahko. Kako pa je z zmago, je lahko brez tekme? Kaj je primarno?

Hja, skratka tekmovalec. Lovec na zmage? Veliko tekem, praviš. Le ne verjamem, da si šel vedno tekmovat, da bi zmagal. Pri toliko tekmah... lahko pa se motim in si večinoma imel realne možnosti za zmago. Dobro. Sam ne morem toliko pisati o tekmovanju, ker nisem tekmovalec. A ne pomeni, da sem tudi brez tekmovalnih izkušenj. Prav zato ti lahko povem, da tvoj pogled na tekma-zmaga ni edini mogoč ali pa edini pravilen. Tudi boj, borba ali kaj podobnega, je pomembno pri tekmi. Ampak boj je lahko le med sebi enakimi. Iti na isto tekmo z nekaj razredov boljšimi, daj no, saj ni resno, če bi šel na zmago. Takrat se boriš le s samim seboj. Uživaj v zmagah! P.S. Svet sicer drvi nekam drugam - bit' ali ne bit', to je sedaj digitalno vprašanje...

Sedaj te pa vprašam - si tekmovalec, tekmuješ v čem? Na koliko individualnih tekmah si sodeloval? Kaj pa kakšna fuzbal tekma - si bil kdaj v ekipi, ki je zmagala, pa sam nisi bil med najboljšimi - kaj bi takrat pomenila zmaga, je zmaga tvoja? Zmaga je primerjava, za katero tekmujemo.

Pri tistih primerih, ki jih opisuje Nosorog, me zanima, ali gre zares za informacije iz prihodnosti. Kaj pa, če se je dogajanje v zemlji začelo že toliko ur prej (10, 20... verjetno se je), in gre zopet le za istočasnost dogajanja, katerega informacija bi se potem prenašala in jo bi živali in nekateri ljudje razumeli, prejeli ipd.?

Oh, tekma brez zmage nima smisla? Za koga nima smisla? S kom pa tekmujemo? Z najboljšimi ali zgolj s prijatelji, a na isti tekmi? Že v športnem smislu je pojem zmage lahko ohlapen. Tekmovati in ne dati dovolj od sebe, pa to nima smisla. Grem na tekmo, da bom zmagal - to je pa prav tako neumno. Realno gledano bi bilo potem vedno samo po nekaj tekmovalcev, tistih ta najboljših. Zato gre večina na tekmo za svojo zmago, zmagati, premagati (lepše bi bilo rečeno izboljšati se) skratka gre za trud, biti boljš. Nekateri za to potrebujejo in potrebujemo tekmo. Poleg tega ti da tekma možnost rezultat, zaradi tekmovalnih okoliščin, izboljšati. Tekma je tudi objektiviziranje mnenja o svojih zmožnostih. Tekma je res povezana izključno z rezultatom. Da je pa rezultat lahko samo zmaga, je pa bosa. Oh, Bern, si me ravno prehitel s tistimi smučarji! Zmaga je tvoja!

Kot Mujo, ki med vožnjo po angleški cesti sliši v prometnih informacijah: "Pazite, en norec vozi po nasprotnem voznem pasu!" Mujo pa sam pri sebi: "Ne samo jedan, na stotine!"

Ali si slučajno v notranjem sporu s samim seboj, pa ta spor prenašaš navzven, na relacije (razmerja) z žensklami? No, zgubljen. Težka ti bo. Ali boš vedno zgubljen, ali pa boš moral menjati nickname! Oh, tudi meni se je zgubil I! Sicer pa se najden ne sliši bistveno boljši nickname... Ampak glavo gor, še vedno je bolje biti izgubljen kot zguba!

No, vsaj enkrat na mesec je fajn pokukati v minutnik, (urnik je nekaj povsem drugega) ali dnevnik, (zame je postal bolj mesečnik) mi je prišlo na misel, da bi se letos pa že lahko enkrat dobro kopal! (kakšen Bernardinček, Riviera ali kako se reče tisti klorirani morski vodi...)