Piko

Eni so pa res izgubljeni, če se piše z rumeno barvo... tisti, ki so izgubljeni pri rumeni pisavi, naj po trekstu potegnejo z miško, medtem ko tiši na levi gumb (preprosto označevanje teksta, kot bi ga hoteli kopirati), pa ne bo izgubljen. Hm, nihče ni izgubljen, pa si naj misli kar hoče. Razen tega, da se noče najti! Piko vas ima na p!ki P.S. Ali je kaj čudnega, da je Izgubljen edini moški, ki je tukiletu pokomentiral? Ali se je izgubil?

Hm. Sanje so sploh zanimiva koategorija... Ampak tisti primeri, ki se dogajajo v budnem stanju, (celo spomin na tvoje sanje se zgodi) pred dogodkom in ne istočasno, kot večina opisuje svoje izkušnje, to je zanimivo. Istočasni dogodki, ki jih znamo vedeti, pa ne znamo razložiti kako vemo, niso problem. Vsaj jaz ga ne vidim. Naš maček zna že to že dolgo! Ko smo se zjutraj zbudili (nihče se ni premikal v postelji) odpreš oči in maček pred vrati sobe začne močno mijavkati, ker bi rad prišel notri. Ali pa - če mu mečem piškotke, pa kakšnega ne najdem. Gledam tja, mu govorim (desno od nog) on gleda po tleh povsem drugam, naenkrat pa mu kapne in obrne glavo natanko tja, kjer leži piškotek. Na mojo drago je še posebej navezan, ve kdaj prihaja, pa ni da bi to lahko slišal po vrsti ropota itd... torej mački marsikaj znajo, zakaj ne bi tega znali mi. Zanimivo se mi zdi, kako bi to lahko natreniral. Zadnje čase treniram parkiranje. Razum je stišam na najmanjšo možno mero, zgolj za pilotiranje pločevine in se na križišču odločam, levo desno naravnost zgolj, kam me bo usmeril občutek "tam je/bo prosto parkirno mesto" pa ni nujno še prosto, velikokrat se izprazni točno pred menoj, večkrat pa sem bil za las prepozen. Če sem nervozen, običajno iščem prosto mesto precej dje. Meni se je pri "poskusu" postavilo vprašanje - ali so bile slike, prizori izbrani naključno, "strojno", ali so jih izbirali preizkuševalci, ki so vedeli, kakšen prizor bodo pokazali, torej bi zopet lahko govorili o istočasnosti in ne prihodnosti.

Hvala, prav lepo je brati vaše komentarje... Maks je v svoji knjižici namenil kar precej misli o ženskah. Citatov ne pišem zato, da bi se z njimi strinjalo čim več žensk... Pa poglete še tegale: Moškemu se včasih zdi ženska manjvredno bitje, ker ni sposobna slediti njegovi misli in ker je veliko bolj kot on povezana z zemljo in nepomembnimi vsakdanjimi vprašanji. Običajno se tak moški moti, ker precenjuje svoje duševne dosežke in ne ceni dovolj težke naloge, ki jo ima ženska v življenju. Ženska je bolj tenkočutna za akmo kot moški. Če se zdi deklica moškemu nerazumna ali podobna naivnemu umetniku, ki se je prepustil čustvu, pa mu ona po drugi strani ponuja ljubeznivo otroško dušo ali umetniško občutljivost, ki jo moški tako zelo potrebuje v svojem suhoparnem življenju! Moški največkrat ne zna ceniti ženske požrtvovalnosti za otroke, ne razume njene drugačne ljubezni. Moškemu je skoraj nemogoče pravično presojati čutno in biološko stran ženske. Maks Fabiani, Akma duša sveta (VIII. Poglavje, 23. Ženska posebnost)

E bejbe, ne morem vam odgovoriti, ker izjave niso moje... Le kaj bi odgovoril gospod Maks? No, pa poglejmo, kaj še piše: Ko se v srečnih življenjskih okoliščinah naštetim lastnostim pridružita še nadarjenost in očarljiva zunanjost, dobi ženska osupljivo moč, rodi se diva, ki zna očarati tako naivne kot preudarne. Zaradi njene naraščajoče slave ji pripisujejo več ali manj neobstoječe lastnosti in iz nje naredijo malika in ideal. Ženska se zna veliko bolje pretvarjati kot moški. Moški je običajno ne razkrinka, ne zna je pravilno oceniti in je ne razume. Maks Fabiani, Akma duša sveta (VIII. Poglavje, 23. Ženska posebnost)

Slonči Tinči, hehe, veš zakaj sem bil pozoren na tisti Maksov citat? Spraševal sem se, ali ima to kaj skupnega s tistimi članicami (in seveda tudi člani), ki si dajejo v ikonco svojo slikco... Kaj pa vse tiste fotke, ki jih sam limam v Fotke?

Mogoče - ko si človek ne zna razložiti, se reče - to je naključje... ali pa, če se mu razlaga zdi subjektivno nesprejemljiva... Ampak za vsako reč vedno (objektivno) obstaja razlaga. Morda je (subjektivno) ne poznamo? Ni naključje, da malo bluzim, ker se na stvari ne spoznam...

Ženske ne nosijo s seboj ogledala, da bi se lepotičile, pač pa da občudujejo svojo lepoto. S tem ne trdimo, da je nečimrnost pri moških manjša, ali da ženska ne ravna prav, ko skrbi za svojo zunanjo podobo. Bilo bi grdo govoriti o roži, ki je podoben čudež narave, in z žensko sta zelo primerljivi. Kar zadeva nečimrnost, se moramo spomniti, da se imamo vsi brez izjeme na nek način za vzoren primerek človeštva, in gorje vsakomur, ki podvomi o tem. Za žensko pa je to očitno naravni zakon in absolutna potreba, pravzaprav sredstvo za uveljavitev in samozaupanje. Maks Fabiani, Akma duša sveta (VIII. Poglavje, 22. Ženska)

Kako se že imenuje simbol za hujšanje, Mnjej Pabo? Šalo na stran, ker se to sploh ne sliši po vilinsko! Pa naj bo nekaj mojih izkušenj, takih ali drugačnih, vsekakor pravih. Izpit Ko sem želel narediti izpit, sem si ga namenil narediti do konca novembra. Na jedilno mizo sem postavil močno znamenje Namere, NET ALU, in vsakič, ko sem prišel domov, sem ga zagledal, se spomnil, zakaj ga imam tam. Obrnjen je bil ven, skozi okno, proti soncu... Namera je postala močna, postavil sem si konkretni rok, prijavil na izpit. Potrebno se je bilo začeti učiti, z modro sem si narisal znak Učinkovitosti, AGLER RAN. Postavil sem ga predse, na desno stran skripte, ki sem jo bral. In dobil sem dober občutek. Včasih sem ga prestavil tudi na levo stran. Kljub vsemu nisem bil prepričan v uspeh. Zadnji dan sem celo imel občutek, da znam premalo. Šele pozno zvečer sem se pomiril, iskaje občutek uspeha. Na izpit sem šel z dvema simboloma – Učinkovitost sem si dal v prednji žep hlač, simbol Uspeha TIR KAIRI pa v zadnjega. Na pisnem delu sem uspel dati vse od sebe; glede na znanje. Popoldan sem Učinkovitost prestavil v zadnji žep, Uspeh pa v prsni žep srajce. Nekaj minut, preden sem šel pred komisijo, sem si zaželel, naj komisiji pridejo na misel vprašanja, na katere vem odgovore… Učinkovitost na ustnem delu se je zmanjšala, bila je nekje zadaj... koncentracija je malo popustila, med odpiranje ust sem čutil, da vem več, kot sem izustil. Ampak glavno, USPEH je bil tu! Bolezen Vnetje ali virus; a brez vročine; brez prave volje … bo potrebna vrnitev k viru? Kje bi videl vzroke? Potrebujem vztrajnost in vedenje. Važne reči! Sčasoma in s poležavanjem se je izboljševala bolezen. Čas je tekel hitro in počasi obenem. Hitro za stvari, ki bi jih želel storiti, a jih je bilo treba prestaviti, počasi pa za dejanja v zvezi z ozdravitvijo. Spomnil sem se, da bi ob sebi imel simbol Celjenja, ELAT AERANAT. Tudi po nekaj dneh s pljuči ni bilo bolje. Zapacana, zasluzena, nezaceljena. Ali simbol ni prijel? Kaj se pravzaprav dogaja? Od kdaj že? Danes vzamem v roke KanDeLar 2. Berem o znamenjih, ki bi bila primerna. Občutki ob nekaterih simbolih so drugačni… poskusim se povezati z njihovo energijo in čutiti, katera bi mi pomagala... tako imam na zdravilnem kartončku z zlato izrisano zlato kombinacijo: Ailahova zlata igla, SANVEIL TEI AILAH - naj vpliva na kakršno koli možno bolezensko odvisnost, za varovanje čiste energije, ki mi je še ostala ipd. težko bi najdel prave razloge, ker gre zgolj za občutek, zakaj bi mi prišel prav, kaj bo dobro delovalo name. Morda mora ščititi naslednji, najvažnejši simbol - Zdravljenje, OLAN REI. Kot tretjega sem pod njega narisal še Obnavljanje življenjske energije, ORAN TAR. Pri zdravljenju je nujno, da priteka nova energija. Celjenje ELAT AERANAT sem si tudi pustil za dopolnjevanje, ostal bo na posebnem lističu, dopolnilo na drugem kraju telesa. Čisto na koncu sem še ugotovil, da je simbol Celjenja v nečem le pomagal. Kadar sem se zaradi prehlada, gripe ipd. zaležal v postelji, me je začel močneje boleti hrbet. Tudi tokrat; že po treh dneh. Sploh nisem bil pozoren, kako so tovrstne težave kasneje izginile oziroma se omilile... Med pisanjem tega besedila sem večkrat pogledal na trojček kartonček. Prav vsakič, ko bi ga položil na plastično ohišje prenosnika, sem dobil slab občutek. Vsakič se je občutek popravil, ko sem ga zataknil nazaj za gumbe bombažne maje. Tako. Kakšni bodo naslednji odzivi, ta hip še ne morem vedeti. Bomo videli. Ali brali.

Slišal sem že za zgodbo: - se mi je nalimal avto zadaj, - pa sem avtomatično potegnil hitreje - pole so pa kasirali... + če se vam kdo nalima zadaj, nikar vas naj ne spravi ob živce, četudi niso policaji! + in koliko jih ima vključeno vse 4 utripalke, ko vozi vzvratno; prihranek 10.000 sit? Mene še zanima, če so komu že pomagale registrske številke, da je prepoznal radariste?

Pravzaprav sem šel gledat rise, ni ga bilo prav blizu, počenil sem ob ograji, pa je on prišel pogledat mene ... tako kot je videti na ikonci, sva se gledala kar nekaj časa, potem pa je prihajal zraven tastari ris. In ta, lahko da je samica, je tastarega napodil! Moral je sedet na en štor, malo dlje! Ko sem odšel, je šel tamlajši višje, na drug štor, pri zgornji ograji, gledat kaj se dogaja na travniku nad gozdom. (2 slika) (slikce so kar potratne in bodo visele tu kak teden) Ja, kot sem že napisal, objavljam izključno svoje slike, če pa ne, pa to napišem (mislim da sedaj samo 1x )

V soboto sem šel za lepši dan, kar lepši teden, pogledat rise... Oni pa mene! In sva se takole gledala ob ograji...

Dragi Tomaž! V sredo, 29.12.2004 sem ugotovil, da nekaj dni ne bom mogel v gore ...ti si pa lahko šel ... žal. Doma poslušam odlično glasbo in včasih premišljujem, ali je bilo treba. Ali je bilo teba dati toliko denarcev, da lahko uživam v glasbi. No, to vsaj ni smrtno nevarno. Starejši, kot sem, bolj mi narava jemlje dih. Dobesedno in v prenesenem pomenu. Koliko ob tem vsakič tvegam, malo ali veliko? Prav nič? Čeprav sem si gleženj izvil vedno le na ravnem ali Šmarni Gori, nikoli v gorah. Gore so pozimi del zasnežene narave; dvojno opojne. Le kaj sproži v naz plaz, ki nas venomer odnaša v gore, sorodne svetove? Tom, za teboj ostaja žalost in sočutje s tvojimi najbližjimi. In pa še mala prošnja za milost do nas, ki še iščemo ali čutimo ljubezen do gora. Iztok (Spletna poobjava iz Dnevnika)

Zakaj pa gre meni sedaj na misel, da bi grizljal ena hrustljavo zapečena piščančja bedrčka?

Hehe, upam, da nisi med tistimi, ki NE mara oranžnega korenja? Kaj pa rumenega? No, če ti praviš ... bolje da zares neham, kajti imam še precej korenjasto nepreizkušenih CD-jev ... No, gor dam samo link na Božjakovo stran o korenju in krompirju, FILOZOFSKA KONCEPTUALIZACIJA PREHRANE . Hvala, sedaj sem SPET dobro! P.S. Zdi se mi, da je že polna luna, prav zdajle mi je tako zapasal velik klin panetona... njam!

Marjetka Jeršek bo imela vilinsko delavnico! Kje: v centru Eldamar, Cankarjevo nabrežje 7 (zraven Zlate Ribice), v Ljubljani. Kdaj: sobota 15.01.2005 ob 15. uri. Cena: ne vem. Vse to vem iz druge, leve roke. Škratko P!ko

Ravno nasprotno, hotel sem, da uživaš na kosilu, da ti ne bo zraven še luna štela grižljaje! Ne se dat, ne se vplivat luni, ker potem lahko postaneš občutljiv po počutju glede na luno, eni zelo slabo vozijo - saj res, pazite se po cestah takih viznikov danes popoldan! - potem te ponoči tudi lahko nosi luna ... skratka menil sem, da je bolje, če imamo sami nitke in vplive v rokah in se ne pustimo toliko luni... Še enkrat, prijetno kosilo! Aja, po moje tisti grižljaji, za katere mislimo, da so "grešni", tudi delujejo slabše, kot bi sicer. Kadar si človek privošči, naj si zares privošči. In ne, da nekje v sebi jamra, kako ne bi smel. Tisto ne bi bilo "privoščiti si", če si pravzaprav ne privošči. Ješ vse tisto, a si ne privoščiš? Pa še nekaj nizkolaloričnih z jagodnim prelivom!

Kozmična, hoj hej haj!Vse šteje! Ne gre samo za trenutek, gre za približno en dan (kot sem slišal, to je z druge, mordas bolj leve roke) Ampak kot pri vseh rečeh se vprašaš tudi tu - ali nate kaj vpliva, kako močno vpliva, avpliva pozitivno ali negativno itd. Skratka - ali gre to skupaj s tvojim načinom življenja ali ne. Sicer eni pravijo, da se ne je še ob prvem in zadnjem krajcu, torej skupaj 4 krat na mesec. Hmm, če se potem ne prenajedo, ker so bolj lačni - so pojedli vsaj manj hrane. Za 4 dni? Lasno, da luna ima svoj vpliv. Ampak različen na različne ljudi. Pick P.S. Ampak še nobena, za katero sem slišal, da hujša po luni, se mi ni zdela suhcena... P.P.S. Premišljujem celo o tem, koliko bom pustil, da luna vpliva name ...

Korenčkova solata »Solomon Burke« ali Burkaška solata iz korenja Po dolgem času sem si zopet zaželel spet oranžno solato. Kaj bi sicer na Bežigrajski tržnici kupoval neugledno korenje udomamačenega izgleda? Tokrat poskusim po najenostavnejšem receptu: zaribam 3 večje korene (512g - to je približno ½ Mega-g) sicer nimam povabljenih dam, a že zaradi lažjega ribanja priporočam nekaj velikih namesto več manjših korenčkov zalijem s sokom ½ limone, ½ lončka kisle smetane. Naj se gre vse skupaj solit! Tokrat (tega nobenemu povedat) z zdravo soljo. Za soljenjem bi moralo priti na vrsto česnanje. Premišljujem, da je glavna reč, ki še manjka, glasba. Ob Solomonu Burke-ju in njegovim »Don't give up on me« bo solata gotovo drugačna. Z njim imam nekaj skupnega. On je dober bluzač, jaz pa bluzič. Kje sem ostal? Kaj sem imel dati za v solato? Ob »Fast Train«, ki ga je napisal Van Morrison, iščem po hladilniku, kaj imam. Če bi ostalo še kaj roqueforta… pa ni. Imam pa nekaj drugega. Odribam še torej 15 dag sira Matajur. Suho je vse skupaj. Ko bi se mi le posvetilo, kaj bi še dodal. Med mešanjem druge polovice kisle smetane Solomon poje Toma Waitsa »Diamond In Your Mind«. Še eno reč sem hotel dodati. Kaj je že to bilo? Kateri komad je pravkar pel? »Flesh And Blood«, preberem na ovitku. Solata mora biti bolj oranžna. Ampak kako? S sokom ½ pomaranče, kakopak! Spomnim se še česna, ampak sedaj moram že poskusiti, kaj sem namešal. Vosu! Okus je preveč smetanast in solata je še premalo zdrava. Dobro, dodam še malo Stanetove soli, ampak da bi ribal še novo korenje? Sedaj je nujno treba česnati, s 3 drobno sesekljanimi stroki; nikdar ga ne zatiram in tarem. Ena mini repa je še od dopoldneva na pultu - ali se je upam vribati malo v solato? To ni več bluzenje, to je sanjanje … torej še 10dag ribane repe. Solomon pa poje Morrisonov »Only A dream«. Porkaš, sedaj sem si pa s poskušanjem koščka repe povsem skvaril okus! Po tem okusu v ustih bo vsaka solata dobra! Naj Stane, kar hoče, okusa s poprom ne bom popravljal. Poper so morali odkriti kuharski bluzači. Kadar zabluziš recept, dodaš malo popra in je. Tako. Počakati moram še kakega preiskuševalca, ki ne bo vedel, kaj je notri, in bo. K sreči pride zvečer na obisk oče. Solomon pa poje že Elvisa Costella »The Judgement«… Majke mi, upam da bo solata očetu vseeno všeč, kajti naslednji komad je že Dylanov »Stepchild«. Ampak vsaka medalja ima dve plati. A o tem poje naprej Nick Lowe-ov komad »The Other Side of the Coin«? Ob poskušanju igra lahka glasba Matije Bazar, očetu pa se strašno zatika. Zatika se mu pod protezo, kot pravi, vidim pa, da tudi na vilicah. Meni se zdi rahlo pregrenka od repice, pa zeleno molčim. Čez uro se vrne še moja draga. Tokrat sem pred poskušanjem dal gor raje en CD z nezahtevnim jazz-om. Gotovo je bila napaka pri poskušanju v izbiri glasbe! Hm, pravi da je odlična!

Da je to pred zadnjim sneženjem slikano na Ratitovcu, tudi sam ne bi vedel, če... Doma gledam fotko, potem se mi pa zazdi, da ima gornji del skale na levi, "v višini Lune", obliko glave iz profila: s čelom na robu slike, nos usta, brada, celo desno oko...

Greš v gore in dihaš ko konj. Hitreje, kot greš, močneje dihaš. Če takrat zmoreš dihati, zmoreš tudi živeti. Ko ne gre več, dobiš občutek, da ne zmoreš več živet... Končuje se leto, leto drugačnega pogleda na to, kaj zmorem in koliko. Ali bi še zmogel vse tiste ture, ki sem jih zmogel lani? Ne, ker jih na enak način nočem več. Pravo vprašanje bi se moralo glasiti – ali bi zmogel vse tisto na drugačen način. Potem moram menjati tudi način mišljenja. Ne gre za to, kaj zmorem, ampak za nove cilje. Ne - kaj zmorem, ampak - kaj hočem. Konec oktobra sem si za decembrski cilj izbral »narediti izpit«. Ko veš, kaj hočeš, kako boš to uresničil, če si pripravljen vložiti predvideno količino truda; vztrajati, ko vidiš, da je truda potrebno vložiti več, kot si mislil – cilj sploh ni vprašanje, niti pojem ali zmorem. Ni garancija za uspeh, daje pa odlične pogoje. Zakaj mi je bilo tako pomembno narediti izpit? Izrazito piflarska snov, velika količino podatkov (deloma s področja prava; velja celo kot del pravosodnega izpita) me po dvajsetih letih od zadnjega izpita prav nič ne vznemirja, da sem tiste čase izbral popolnoma drugačen način študija. Nisem edini v tej kaši, a sem si postavil pozitivistični pogled, stimuliral svoje zanimanje za snov, povezoval podatke v globalno celoto, primerjal posamezne postopke. V zelo kratkem času sem prišel do zaključka, da bo osvojitev izpita veliko lažja kot osvojitev Matterhorna. Zanj so bili meseci in meseci priprav, tak izpit pa zmorem v vsega dveh mesecih dela! Hvaležen sem sodelavcem, ker so se mojega uspeha bolj veseli od mene; tudi tistim, ki jim je dajal spodbudo ali pa zadoščenje. Redko kateremu pa razložim, da sem bolj kot samega izpita vesel prave izbire načina, kako sem se ga lotil. To je moj pravi uspeh. Vse se je zgodilo ob svojem času, a vendar ničesar važnega nisem odložil. Med premlevanjem snovi sem vseeno šel tudi v gore, na moje polovične ture z dvojno vnemo. Tudi to je povezano z menjavo načina, ker to niso ture na meji fizičnih zmožnosti.

Iz mć mć bo ratal nč nč

Kdo ve, če bo toliko časa zdržal tudi "Panićarski svet"...

Se bodo stvari že iznihale. Ko voda zavalovi, pljuskne vedno nekje nekaj čez rob, potem še na drugi strani, potem spet pljuskne malo nazaj, potem zmanjka malo vode malo pa energije in stvari se počasi iznihajo. Samo da nekdo medtem ne začne še kuriti pod vodo... (Enkrat, ko boš mlad lepotec, si boš dobil celo službo tajnika pri kaki direktorici. Pa videl boš, kako to izgleda, če te grde ženske nadlegujejo na ulici. Nikdar ne boš vedel, kdaj te bo katera gravža zagrabila za rit. Ali si boš pri brkati in debeli ševici prif..al napredovanje, boljši položaj. Do takrat si pa lahko le FF (xxx fehtar). Rabiš samo še primerno ikonco. Na tem forumu imaš nekaj dobrih vzorčnih komadov.)

2. poskus: Če povem ali napišem, kar mislim, še ne pomeni, da sem iskren. Pravzaprav zame to dvoje nima nič skupnega. Povedal sem, kar sem mislil... pa kaj, če je res ali pa ni. Resnica je itak samo moja, subjektivna. Objektivno je lahko karkoli drugega. Ampak včasih je treba biti iskren (pošten do sebe) in reči tudi tisto, zaradi česar bomo manj priljubljeni, nas imeli manj radi... Aha, iskrenost zahteva stalen stik z našo notranjostjo. Da ni velikih razlik z zunanjostjo. So lahko tudi največji zločinci iskreni? Uf, je nujno to neka pozitivistična kvaliteta?

Iskren? Trpnik od glagola iskriti? Je pole tudi kakšna iskra? Ob iskrenosti gotovo kdo ne bo ostal neravnodušen. Ker je v iskri tudi naboj, energija. Reči, narediti, kar misliš da je prav, kar čutiš, da boš storil prav. Ampak včasih moraš reči ali narediti, šele tako lahko preveriš, če je tudi res tako! Pa je to sploh kvatiteta? Reakcije na taka ali drugačno iskrenost pa so lahko različne. Iskrenost ne pomaga, če so vsi zrevoltirani. Iskrenost naj pripomore k nečem boljšem. Iskrenost je notranji ogenj, katerega iskrice naj ne bi sprožale požarov... Če sem iskren? Težko bi rekel. A o tem veliko vedo povedati drugi. Jasno, saj mislijo, da me poznajo... Torej je pomembneje, kako vidim samega sebe. Bom pa še malo premišljeval o tem, ne glede na Tomaževo mnenje. Ali pa tvegal, da me ima kdo za nesramnega. Ali pa zares vidijo barvo mojega notranjega ogenjčka, ki se z posameznimi iskricami prebija na plano? Oh, včasih se ven tudi kaj pokadi, saj vem, pri ognju včasih ne gre drugače. Ali pa nekaj tli... in potem dim peče, nič se ne vidi...