Jaz bolj mislim, da so tudi glasovi en "simptom", ki opozarja na nekaj, tako da če jih preslišiš slej kot prej v obliki enih reakcij pridejo na površje, tko kot pri alkoholikih recimo, kjer je recidiv približno 70-80%, ker je zdravljen le simptom, razrešeno pa ni nič... stvari se vračajo, če ne rešiš "travme", ki je v ozadju. Ljudje odcepljamo dele svoje realnosti, ko nismo v stiku s sabo in svojimi bolečinami (travmami), to sem mislila zgoraj, z odcepljenimi deli. Seveda so del vsega (celote- mene), ampak dokler jih ne sprejmem kot del sebe, bodo pač odcepljeni. Dokler ne pride tud do transformacije nevronske strukture v možganih, nimaš kaj dosti izbire, ker se ti v hipu nezavedno "vžge isti odziv", seveda imamo svobodne odločitve, če delamo na tem, ampak vmes se dogaja recidiv, lahko zelo dolgo časa. No uspelo mi je 2x citirat isti post , tole citiranje men res ni namenjeno .