Mantis... pa midve sva obe zdravstveni tehnici Ko sem bila mlajša (20 let) in sem delala pripravništvo, kasneje ko sem začela študerat in sem delala preko študenta v Kliničnem c., se mislila da se mi bo zmešalo od teh nočnih in so me dali valda delat velik nočnih :xx!: Naj dela študentka :xx!: ! Enkrat ko sem imela zaporedoma 4! nočno na onkološkem oddelku, nisem mogla več, sem kar rekla tisti sestri (ki je bla sicer zoprna) jaz moram spat in sem se ulegla na klopco in sem zaspala kot ubita, potem je bil en zvonec in sem rekla da grem jaz, je bilo treba dat enemu pacientu injekcijo čistega morfija No in za to veljajo hudi reglci, moraš tud zapisat pri bolniku kdaj si dal, koliko...Ja in injekcijo sem še nekako zmogla, zapisala pa nisem Ja in valda je blo vse narobe. Kmalu sem tud nehala delat tam, ker mi je preveč udarlo na psiho, te strašne zgodbe, vsakodnevno umiranje, ljudje v strašnih bolečinah Iz tistega obdobja se spominjam tudi to, da sem bila po teh nočnih čist evforična, vesela kar tako In tretji dan nisem mogla več spat, bolela me je glava...pomagala sem si s kristali (citrinom...), pa sem nekako preživela Kasneje pri 28 letih, je blo boljše, vendar, ko sem takrat prvič delala nočno, mi je vrglo imunski sistem in sem zbolela (huda gripa). Kasneje je blo lažje, vendar me je zlo bolela glava in nisem mogla veliko spat, le po par ur. Ko sem končno našla drugo službo, sem si obljubila da nikoli več ne bom delala v izmenah, ker me je to ubijalo. Naslednja tri leta sem res delala normalen del.čas, naslednji teden pa začnem novo službo ponovno v zdravstvu, sicer pri privatniku, bodo pa dve izmeni in delo ves dan Ne bo pa nočnih