Andreja Anda Jagodič

Kristjanom je zapovedano, naj ‚pridobivajo v učence vse narode‘, toda to ne pomeni, da morajo na druge pritiskati oziroma jih spreobračati s silo. Jezus je imel nalogo ‚oznanjati blagovestje [dobro novico, New World Translation] krotkim‘, ‚obvezovati potrte v srcu‘ in ‚tolažiti vse žalujoče‘. (Matevž 28:19; Izaija 61:1, 2; Lukež 4:18, 19) Jehovove priče si prizadevajo to delati z oznanjevanjem dobre novice iz Biblije. Tako kot starodavni prerok Ezekiel tudi Jehovove priče danes poskušajo najti tiste, ki »zdihujejo in žalujejo nad vsemi gnusobami, ki se [. . .] godé«. (Ezekiel 9:4) Najbolj znana metoda, s katero iščejo tiste, ki jih žalostijo današnje razmere, je ta, da gredo po hišah. Odločno si prizadevajo doseči javnost, kot je to delal Jezus, ko je ‚hodil po mestih in vaseh, propovedujoč in oznanjujoč blagovestje [dobro novico, NW] o kraljestvu Božjem‘. Njegovi zgodnji učenci so delali enako. (Lukež 8:1; 9:1–6; 10:1–9) Jehovove priče si danes, kjer je to mogoče, prizadevajo večkrat na leto obiskati vsak dom in se s stanovalcem v nekaj minutah pogovoriti o kaki zanimivi oziroma zaskrbljujoči krajevni ali svetovni temi. V razmislek morda preberejo en ali dva biblijska stavka in če stanovalec pokaže zanimanje, se lahko Priča dogovori, da se bo ob primernejšem času ponovno oglasil, da bi nadaljevala pogovor. Na voljo so Biblije in literatura, ki Biblijo pojasnjuje, in če stanovalec želi, se lahko z njim vodi brezplačen biblijski pouk na domu. Milijone teh koristnih biblijskih poukov se redno vodi s posamezniki in družinami po vsem svetu. Naslednja metoda, s katero drugim oznanjujejo ‚dobro novico o Kraljestvu‘ (NW), so shodi v krajevnih kraljestvenih dvoranah. Jehovove priče imajo v njih shode tedensko. Eden od shodov je javni govor o trenutno zanimivi temi, nato pa s pomočjo gradiva v reviji Stražni stolp preučujejo kako biblijsko temo oziroma prerokbo. Naslednji shod je šola, v kateri se Priče spopolnjujejo, da bi še bolje oznanjevali dobro novico, v drugem delu pa razpravljajo o pričevalskem delu na področju svoje občine. Enkrat tedensko se Priče po domovih zberejo tudi v majhnih skupinah, da bi preučevali Biblijo. Praktično zasnovane kraljestvene dvorane so prostori za biblijske pogovore Na vseh teh shodih je javnost dobrodošla. Nikoli se ne pobirajo prispevki. Takšni shodi so vsem v korist. Biblija pravi: »Morali bi ugotoviti, kako lahko vsak od nas v drugih kar najbolj vzbudi ljubezen in dejavno dobroto, tako da ne opuščamo naših shodov, kot to delajo nekateri, temveč raje čim bolj spodbujamo drug drugega, ker vidimo, da se bliža dan.« Osebno preučevanje in raziskovanje sta nujna, toda sestajanje z drugimi je poživljajoče: »Kot železo ostri železo, tako človek ostri razum človeku.« (Hebrejcem 10:24, 25; Pregovori 27:17; oboje The New English Bible) Priče tudi dobro izkoristijo priložnosti, da se z drugimi pogovarjajo o dobri novici, ko pridejo z njimi v stik v vsakodnevnem življenju. Morda gre le za nekaj besed, ki jih izmenjajo s sosedom oziroma sopotnikom na avtobusu ali letalu, za daljši pogovor s prijateljem ali sorodnikom oziroma za pogovor s sodelavcem med odmorom za kosilo. Ko je bil Jezus na zemlji, je največkrat pričeval prav na ta način – ko je hodil ob obali, sedel na pobočju griča, obedoval pri kom doma, bil na poroki oziroma z ribiškim čolnom plul po Galilejskem jezeru. Učil je v sinagogah in v templju v Jeruzalemu. Kjer koli je bil, je poiskal priložnosti, da je lahko govoril o Božjem kraljestvu. Jehovove priče si pri tem prav tako prizadevajo hoditi po njegovih stopinjah. (1. Petrov 2:21) PRIČEVANJE Z ZGLEDOM Priče si v družinskem življenju in pri stikih z drugimi iskreno prizadevajo delati tisto, kar sami zagovarjajo Nobena od teh metod, s katerimi vam sporočajo dobro novico, za vas ne bi imela smotra, če posameznik, ki vam oznanjuje, ne bi sam živel po teh naukih. Govoriti eno, delati pa drugo, je hinavščina, verska hinavščina pa je milijone odvrnila od Biblije. Biblijo se neupravičeno obsoja. Pisarji in farizeji so imeli Hebrejske spise, toda Jezus jih je ožigosal za hinavce. Govoril je o tem, da berejo iz Mojzesove postave, nato pa je svojim učencem dejal: »Vse torej, karkoli vam reko, izpolnjujte in delajte; po njih delih pa ne delajte, ker govoré, pa ne delajo.« (Matevž 23:3) Kristjanov zgled pravilnega življenja je bolj prepričljiv kot ure oznanjevanja. To je bilo poudarjeno tudi krščanskim ženam, ki so imele neverne može: »Pridobite [jih lahko] s svojim vedenjem brez besede, ko vidijo [. . .] čisto življenje vaše.« (1. Petrov 3:1, 2) Zato si Jehovove priče prizadevajo predstaviti dobro novico drugim tudi tako, da so zgledni v krščanskem vedenju, ki ga priporočajo drugim. ‚Vse, kar hočejo, da bi ljudje storili njim, storijo tudi oni njim.‘ (Matevž 7:12) Takšni poskušajo biti do vseh ljudi, ne samo do drugih Prič, prijateljev, sosedov oziroma sorodnikov. Ker so nepopolni, jim to vedno ne uspe povsem. Toda iz srca si želijo delati dobro vsem ljudem, ne samo tako, da jim govorijo o dobri novici o Kraljestvu, ampak tudi tako, da jim pomagajo, kadar koli jim lahko. (Jakob 2:14–17)

1. Vsa verovanja in običaji niso slabi. Vendar jih Bog ne odobrava, če izvirajo iz krive vere ali nasprotujejo biblijskim naukom. (Matevž 15:6) 2. Trojica: Ali je Jehova troedin – tri osebe v enem Bogu? Ne! Jehova, Oče, je ,edini pravi, resnični Bog‘. (Janez 17:3; Marko 12:29) Jezus je njegov prvorojeni Sin in je podložen Bogu. (1. Korinčanom 11:3) Oče je večji od Sina. (Janez 14:28) Sveti duh ni oseba; je Božja dejavna sila. (1. Mojzesova 1:2; Dejanja 2:18) Božič in velika noč izvirata iz starih krivih ver Nimamo razloga za to, da bi častili mrtve ali se jih bali 3. Božič in velika noč: Jezus se ni rodil 25. decembra. Rodil se je okoli 1. oktobra, v tistem času leta, ko imajo pastirji ponoči svoje črede zunaj. (Lukež 2:8–12) Jezus kristjanom ni nikoli zapovedal, naj praznujejo njegovo rojstvo. Ampak je svojim učencem naročil, naj slavijo, ali se spominjajo, njegove smrti. (Lukež 22:19, 20) Božič in z njim povezani običaji izvirajo iz starih krivih ver. Isto velja za velikonočne običaje, kot je uporaba jajc in zajcev. Zgodnji kristjani niso praznovali božiča ali velike noči, niti ju ne praznujejo današnji pravi kristjani. 4. Rojstni dnevi: Edini praznovanji rojstnega dneva, o katerih govori Biblija, sta imela človeka, ki nista častila Jehova. (1. Mojzesova 40:20–22; Marko 6:21, 22, 24–27) Zgodnji kristjani niso praznovali rojstnih dni. Običaj teh praznovanj izvira iz starih krivih ver. Pravi kristjani se obdarujejo in zabavajo ob drugih priložnostih med letom. 5. Strah pred mrtvimi: Mrtvi ne morejo ničesar narediti niti čutiti. Ne moremo jim pomagati, oni pa nam ne morejo škodovati. (Psalm 146:4; Propovednik 9:5, 10) Duša umre; po smrti ne živi več. (Ezekiel 18:4) Toda včasih se hudobni angeli, ki se imenujejo demoni, pretvarjajo, da so duhovi umrlih. Kateri koli običaji, ki imajo opraviti s strahom pred mrtvimi ali s čaščenjem le-teh, so napačni. (Izaija 8:19) 6. Križ: Jezus ni umrl na križu. Umrl je na kolu ali drogu. Grška beseda, ki je prevedena s »križ«, v mnogih biblijah pomeni samo kos debla. Simbol križa prihaja iz starih krivih ver. Zgodnji kristjani križa niso uporabljali ali ga častili. Ali bi bilo zato po vašem prav, da bi pri čaščenju uporabljali križ? (5. Mojzesova 7:26; 1. Korinčanom 10:14) 7. Morda bo zelo težko opustiti nekatera verovanja in običaje. Sorodniki in prijatelji vas bodo morda poskusili prepričati, da naj svojih verovanj ne bi spremenili. Toda pomembnejše je, da ugajamo Bogu kot pa človeku. (Pregovori 29: 25; Matevž 10:36, 37)

Pravilno Diaspora, lepo razmišljaš. Čutim, da imaš pravo mero ponižnosti. Vabim te, da se oglasiš v naši krajevni Kraljestveni dvorani Jehovoih prič, kjer boš dobila potrditve za svoje občutke. Prisrčno vabljena.

Pa še res je, kar sta izjavili naši sestri, Jehovovi priči. Ne samo da nam bodo srne iz roke jedle, še marsikaj podobnega bo na Zemlji! Vidim, da so nekateri tukaj že spregledali in začeli spoznavati Božjo resnico. Le tako naprej. Pohvala vsem...

Ko je bil Jezus še na zemlji, so k njemu prišli njegovi učenci in ga vprašali: »Kaj bo znamenje tvoje navzočnosti in sklenitve stvarnosti?« (New World Translation) V odgovoru jim je povedal, da bodo vojne med mnogimi narodi, lakote, kužne bolezni, potresi, da bo vladala vedno večja nezakonitost, lažni verski učitelji bodo mnoge zapeljali, sovražili in preganjali bodo njegove prave sledilce ter da bo mnogim omrznila ljubezen do pravičnosti. Ko se bo vse to pričelo dogajati, bo to dokaz, da je Kristus nevidno navzoč in da je nebeško Kraljestvo blizu. To bo novica – dobra novica! Zato je Jezus del znamenja opisal z naslednjimi besedami: »Ta evangelij kraljestva [dobra novica o Kraljestvu, NW] se bo oznanjeval po vsem svetu, vsem narodom za pričevanje; in tedaj pride konec.« (Matevž 24:3–14) Sedanji svetovni dogodki so sami po sebi slabi, vendar pa je dobro to, kar zaznamujejo, namreč Kristusovo navzočnost. Prej omenjeni dogodki so postali jasno vidni v letu 1914, o katerem se je na veliko govorilo! To leto je zaznamovalo konec časov poganov in začetek prehodnega obdobja od človeških vladavin pa do tisočletne (milenijske) Kristusove vladavine. Da bo to prehodno obdobje zares obstajalo, se vidi iz Psalma 110:1, 2 in Razodetja 12:7–12. Iz teh vrstic se vidi, da bo Kristus, dokler ne bo postal kralj, sedel na Božji desnici v nebesih. Nato se bo z vojno v nebesih doseglo, da bo Satan vržen na zemljo, kar bo zemlji prineslo gorje, Kristus pa bo vladal sredi svojih sovražnikov. Popolni konec hudobije bo v ‚veliki stiski‘, katere vrhunec bo bitka harmagedon, za katero bo nastopila Kristusova tisočletna vladavina miru. (Matevž 24:21, 33, 34; Razodetje 16:14–16) »Nevarni časi,« TODA »tedaj pride konec« »To pa vedi,« piše v Bibliji, »da v zadnjih dneh nastanejo nevarni časi. Kajti ljudje bodo samoljubni, lakomni, širokoustni, prevzetni, opravljivi, roditeljem nepokorni, nehvaležni, nesveti, brezsrčni, nespravljivi, obrekljivi, nezmerni, surovi, nedobroljubni, izdajalci, vrtoglavi, napihnjeni, veselje bolj ljubeči nego Boga, ki sicer hranijo podobo pobožnosti, njeno moč pa so zatajili; in teh se ogiblji.« (2. Timoteju 3:1–5) Nekateri morda trdijo, da se je vse to dogajalo že prej v človeški zgodovini, toda dejstvo je, da se ni nikoli dogajalo v enakem obsegu. Po besedah zgodovinarjev in poročevalcev se nobeno obdobje ne more primerjati z obdobjem, ki ga doživljamo po letu 1914. (Glej poglavje »Njihova razvoj in rast danes«.) Gorje je mnogo obsežnejše, kot je bilo kdaj prej. In še več. Kar se tiče drugih značilnosti Kristusovega znamenja zadnjih dni, bi bilo treba razmisliti o naslednjih dejavnikih: po vsem svetu se o Kristusovi navzočnosti in Kraljestvu oznanjuje v tolikšnem obsegu, ki mu v zgodovini ni para. Nikoli se ljudi zaradi oznanjevanja ni toliko preganjalo, kot se Jehovove priče. Na stotine so jih usmrtili v nacističnih koncentracijskih taboriščih. Še dandanes je delovanje Jehovovih prič v nekaterih deželah prepovedano, v drugih pa jih aretirajo, zapirajo, mučijo in morijo. Vse to je del znamenja, ki ga je napovedal Jezus. Kot je bilo napovedano v Razodetju 11:18, ‚so se narodi razsrdili‘ nad Jehovovimi zvestimi Pričami in to naznanja, da bo Jehova izlil ‚svojo jezo‘ nad te narode. Isti svetopisemski stavek pravi, da bo Bog ‚pogubil tiste, kateri pogubljajo zemljo‘. Še nikoli v človeški zgodovini se ni zgodilo, da bi bila ogrožena zemljina zmožnost ohranjanja življenja. Toda sedaj je drugače! Mnogi znanstveniki svarijo, da bo zemlja čez čas postala neprimerna za bivanje, če jo bo človek še naprej onesnaževal. Toda Jehova ‚jo je upodobil v prebivanje‘ in on bo odstranil onesnaževalce, preden bi jo ti popolnoma uničili. (Izaija 45:18) ZEMELJSKI BLAGOSLOVI POD KRALJESTVOM Mnogim ljudem, ki verjamejo v Biblijo in mislijo, da bodo vsi rešeni živeli v nebesih, je morda nenavadna zamisel, da bodo ljudje živeli na zemlji kot podložniki Božjega kraljestva. Biblija kaže, da gre v nebesa le omejeno število ljudi in da bo tistih, ki bodo večno živeli na zemlji, neomejena velika množica. (Psalm 37:11, 29; Razodetje 7:9; 14:1–5) Da bo Božje kraljestvo pod Kristusom napolnilo zemljo in nad njo vladalo, kaže prerokba, zapisana v biblijski knjigi Daniel. V tej prerokbi je Kristusovo kraljestvo predstavljeno s kamnom, ki se odtrga od Jehovove gori podobne suverenosti. Kamen udari in uniči podobo, ki predstavlja mogočne zemeljske narode, zatem pa ‚kamen, ki je bil udaril podobo, postane velika gora in napolni vso zemljo‘. Prerokba se nadaljuje: »V dneh teh kraljev ustanovi Bog nebes kraljestvo, ki vekomaj ne bo razdejano in njegovo gospostvo se ne prepusti nobenemu drugemu ljudstvu; vsa ona kraljestva pa zdrobi in uniči, a samo bo stalo na veke.« (Daniel 2:34, 35, 44) Nizozemska Nigerija Jehovove priče vas želijo seznaniti s tem Kraljestvom in s svetopisemskim upanjem na večno življenje na očiščeni in olepšani zemlji. Milijoni sedaj živečih in številni milijoni tistih, ki so v grobovih, bodo imeli priložnost na njej večno prebivati. Nato bo pod tisočletno vladavino Kristusa Jezusa izpolnjen Jehovov prvotni namen, ko je ustvaril zemljo in nanjo postavil prvi človeški par. V tem zemeljskem raju ne bo nikoli dolgočasno. Tako kot je Adam v edenskem vrtu dobil delo, bodo tudi pred človeštvom izzivalni načrti glede skrbi za zemljo ter njeno rastlinstvo in živalstvo. »Rok svojih delo bodo dolgo uživali.« (Izaija 65:22; 1. Mojzesova 2:15) Navedli bi lahko veliko svetopisemskih stavkov, da bi prikazali, kakšne razmere bodo vladale, ko se bo izpolnila molitev, katero nas je naučil Jezus: »Pridi kraljestvo tvoje. Zgodi se volja tvoja kakor v nebesih tako na zemlji.« (Matevž 6:10) Naj bodo za sedaj dovolj tele vrstice: »In slišal sem glas velik od prestola, da govori: Glej, šator Božji z ljudmi, in prebival bo ž njimi; in oni bodo ljudstva njegova, in Bog sam bode med njimi, njih Bog, in obriše vse solze ž njih oči; in smrti ne bode več, ne žalovanja, ne vpitja, ne bolečine ne bode več; kajti prvo je prešlo. In rekel je sedeči na prestolu: Glej, novo delam vse. In mi veli: Piši, ker te besede so resnične in zveste.« (Razodetje 21:3–5)

1. Da bi postali Božji prijatelj, morate dobro spoznati biblijsko resnico (1. Timoteju 2:3, 4), verovati v to, kar se učite (Hebrejcem 11:6), pokesati se za svoje grehe (Dejanja 17:30, 31) inpopolnoma spremeniti svoje življenje. (Dejanja 3:19) Potem bi vas morala ljubezen do Boga spodbuditi, da se mu posvetite, da boste izpolnjevali njegovo voljo. To pomeni, da mu v osebni, zasebni molitvi poveste, da se mu posvečate ter da boste izpolnjevali njegovo voljo. (Matevž 16:24; 22:37) 2. Potem ko se posvetite Bogu, naj bi se krstili. (Matevž 28:19, 20) S krstom vsem pokažete, da ste se posvetili Jehovu. Zato je krst le za te, ki so dovolj stari, da se odločijo za služenje Bogu. Ko se človek krščuje, mora biti za trenutek pod vodo vse njegovo telo.* (Marko 1:9, 10; Dejanja 8:36) 3. Jehova bo po posvetitvi od vas pričakoval, da živite v skladu z vašimi obljubami. (Psalm 50:14; Propovednik 5:4, 5) Hudič vas bo skušal odvrniti od služenja Jehovu. (1. Petrov 5:8) Toda zbližajte se z Bogom v molitvi. (Filipljanom 4:6, 7) Njegovo Besedo preučujte vsak dan. (Psalm 1:1–3) Ostanite tesno povezani z občino. (Hebrejcem 13:17) Če boste vse to delali, boste dobili moč, da Bogu ostanete zvesti. Tako boste lahko vso večnost delali, kar Bog zahteva od vas! Ali želite več informacij ali brezplačni biblijski pouk? Pišite na moj mail in z veseljem vam bom posredovala želene informacije.

1. Molitev je ponižen pogovor z Bogom. K njemu bi morali redno moliti. Tako lahko čutite, da ste mu blizu kot kakemu dragemu prijatelju. Čeprav je Jehova zelo velik in močan, pa posluša naše molitve! Ali redno molite k Bogu? (Psalm 65:2; 1. Tesaloničanom 5:17) 2. Molitev je del našega čaščenja. Potemtakem bi morali moliti samo k Bogu Jehovu. Ko je bil Jezus na zemlji, je vedno molil le k svojemu Očetu, k nikomur drugemu. Mi bi morali delati ravno tako. (Matevž 4:10; 6: 9) Vendar bi morali vse molitve izreči v imenu Jezusa. S tem pokažemo, da spoštujemo njegov položaj in verujemo v njegovo odkupno žrtev. (Janez 14:6; 1. Janezov 2:1, 2) 3. Ko molimo, bi morali Bogu govoriti iz srca. Molili naj ne bi na pamet naučenih molitev ali tako, da bi jih brali iz molitvenikov. (Matevž 6:7, 8) Molimo lahko v kakršnem koli spoštljivem položaju, ob katerem koli času in na katerem koli kraju. Bog lahko celo sliši, če molimo potiho, v svojem srcu. (1. Samuelova 1:12, 13) Dobro je, da za osebno molitev poiščemo miren prostor, proč od drugih ljudi. (Marko 1:35) 4. O čem vse lahko molite? O vsem, kar bi morda vplivalo na vaše prijateljstvo z njim. (Filipljanom 4:6, 7) Vzorčna molitev kaže, da bi morali moliti glede Jehovovega imena in namena. Prosimo lahko tudi, da bi se zadovoljile naše gmotne potrebe, se nam odpustili grehi in da bi prejeli pomoč ter se tako lahko upirali skušnjavi. (Matevž 6:9–13) Naše molitve naj ne bi bile sebične. Moliti bi morali samo za stvari, ki so v skladu z Božjo voljo. (1. Janezov 5: 14) 5. Molite lahko vsakič, ko vas srce navede, da se Bogu zahvalite ali ga hvalite. (1. letopisov 29:10–13) Moliti bi morali, kadar ste v težavah in je vaša vera preskušena. (Psalm 55:22; 120:1) Primerno je, da molite, preden zaužijete obrok. (Matevž 14:19) Jehova nas vabi, naj molimo »vsak čas«. (Efežanom 6:18) 6. Še posebej pa moramo moliti, če smo resno grešili. Takrat bi morali Jehova prositi za usmiljenje in odpuščanje. Če naše grehe Bogu priznamo in se po svojih najboljših močeh potrudimo, da jih ne ponovimo, nam je on »pripravljen odpustiti« (New World Translation). (Psalm 86:5; Pregovori 28:13) 7. Jehova posluša samo molitve pravičnih ljudi. Zato se morate kar najbolj potruditi živeti po njegovih zakonih, da bi Bog vaše molitve uslišal. (Pregovori 15:29; 28:9) Biti morate ponižni, ko molite. (Lukež 18:9–14) Delati morate to, za kar molite. Tako boste dokazali, da verujete in da to, kar rečete, tudi resnično mislite. Samo tedaj bo Jehova odgovarjal na vaše molitve. (Hebrejcem 11:6)

Sokrat, to so zlobna natolcevanja, ki seveda niso resnična. V Bibliji piše, da se je treba ogibati spolne nemorale in mi se tega držimo. take laži širijo ljudje, ki nas ne marajo in ki so pod Satanovim vplivom. Zagotavljam ti, da te trditve ne držijo. Sicer si pa lahko vsak ogleda, kako potekajo naši shodi. Vljuidno vabljeni.

1. Da bi postali Božji prijatelj, morate dobro spoznati biblijsko resnico (1. Timoteju 2:3, 4), verovati v to, kar se učite (Hebrejcem 11:6), pokesati se za svoje grehe (Dejanja 17:30, 31) inpopolnoma spremeniti svoje življenje. (Dejanja 3:19) Potem bi vas morala ljubezen do Boga spodbuditi, da se mu posvetite, da boste izpolnjevali njegovo voljo. To pomeni, da mu v osebni, zasebni molitvi poveste, da se mu posvečate ter da boste izpolnjevali njegovo voljo. (Matevž 16:24; 22:37) 2. Potem ko se posvetite Bogu, naj bi se krstili. (Matevž 28:19, 20) S krstom vsem pokažete, da ste se posvetili Jehovu. Zato je krst le za te, ki so dovolj stari, da se odločijo za služenje Bogu. Ko se človek krščuje, mora biti za trenutek pod vodo vse njegovo telo.* (Marko 1:9, 10; Dejanja 8:36) 3. Jehova bo po posvetitvi od vas pričakoval, da živite v skladu z vašimi obljubami. (Psalm 50:14; Propovednik 5:4, 5) Hudič vas bo skušal odvrniti od služenja Jehovu. (1. Petrov 5:8) Toda zbližajte se z Bogom v molitvi. (Filipljanom 4:6, 7) Njegovo Besedo preučujte vsak dan. (Psalm 1:1–3) Ostanite tesno povezani z občino. (Hebrejcem 13:17) Če boste vse to delali, boste dobili moč, da Bogu ostanete zvesti. Tako boste lahko vso večnost delali, kar Bog zahteva od vas! Ali želite več informacij ali brezplačni biblijski pouk? Pišite na moj mail in z veseljem vam bom pomagala pri biblijskem pouku.

1. Beseda »hudič« predstavlja nekoga, ki o drugem človeku hudobno laže. Beseda »satan« pomeni sovražnik ali nasprotovalec. To sta izraza za Božjega glavnega sovražnika. Ta je bil v začetku popoln angel pri Bogu v nebesih. Vendar je imel kasneje o sebi predobro mišljenje in si je želel čaščenje, ki upravičeno pripada Bogu. (Matevž 4:8–10) 2. Ta angel, Satan, je po kači spregovoril Evi. Zlagal se ji je in jo s tem navedel na neposlušnost Bogu. Satan je tako napadel to, kar se imenuje Božja »suverenost« ali Božji položaj Najvišjega. Načel je vprašanje, ali Bog dobro vlada in v najboljše svojih podložnikov. Podvomil je tudi o tem, ali bo kakšen človek ostal zvestovdan Bogu. Satan se je s tem naredil za Božjega sovražnika. In zato se je pričel imenovati Satan Hudič. (1. Mojzesova 3:1–5; Job 1:8–11; Razodetje 12:9) 3. Satan skuša ljudi zavesti, da bi ga častili. (2. Korinčanom 11:3, 14) Ena stvar, s katero zapeljuje ljudi, je lažna vera. Če vera uči laži o Bogu, v resnici služi Satanovim namenom. (Janez 8:44) Ljudje, člani krivih ver, morda iskreno verjamejo, da častijo pravega, resničnega Boga. Toda v resnici služijo Satanu. On je »bog tega sveta«. (2. Korinčanom 4:4) Kriva vera, spiritizem in nacionalizem zapeljujejo ljudi 4. Spiritizem je naslednje, s čimer Satan ljudi spravlja pod svojo oblast. Ljudje duhove lahko kličejo zato, da bi jih ti ščitili, škodovali drugim, napovedovali prihodnost ali delali čudeže. Satan je hudobna sila, ki je za vsemi temi praktikami. Da bi ugajali Bogu, ne smemo imeti nobenega opravka s spiritizmom. (5. Mojzesova 18:10–12; Dejanja 19:18, 19) 5. Satan ljudi zapeljuje tudi s pretiranim rasnim ponosom in čaščenjem političnih organizacij. Nekateri menijo, da je njihov narod ali rasa boljši od drugega. Toda to ni res. (Dejanja 10:34, 35) Spet drugi od političnih organizacij pričakujejo, da bodo rešile človekove težave. S tem zavračajo Božje kraljestvo. Le-to pa je edina rešitev za naše težave. (Daniel 2:44) Uprite se Satanu, s tem da se še naprej poučujete o Jehovu 6. Satan pa ljudi zapeljuje še s tem, da jih skuša z grešnimi željami. Jehova nam govori, naj se ogibamo grešnih praktik, ker ve, da nam bodo škodovale. (Galatom 6:7, 8) Nekateri bodo morda želeli, da se jim pri takšnih praktikah pridružite. Vendar si zapomnite, da v resnici Satan želi, da vse to počnete. (1. Korinčanom 6:9, 10; 15:33) 7. Satan bo morda uporabilpreganjanje ali nasprotovanje, da bi vas navedel na to, da bi zapustili Jehova. Nekateri vaši ljubljeni se bodo morda zelo razjezili, ker preučujete Biblijo. Drugi se bodo morda norčevali iz vas. Toda komu dolgujete svoje življenje? Satan vas želi prestrašiti, da bi se tako nehali poučevati o Jehovu. Ne dopustite mu, da zmaga! (Matevž 10:34–39; 1. Petrov 5:8, 9) Če se boste upirali Hudiču, boste razveseljevali Jehova in pokazali, da podpirate Njegovo suverenost. (Pregovori 27:11)

Bigm, cenim tvoje razmišljanje. Lepo si napisal. Veš, tudi sama sem bila 50 let v partiji in bila ateist celo življenje, dokler me ni nagovoril Bog Jehova. Doma sem bila vzgojena v pravoslavni družini, kmalu po okupaciji sem odšla v partizane. Vstoop v partijo mi je omogočal napredovanje, zato se danes lahko pohvalim z najvišjo pokojnino in borčevskim dodatkom. Moji otroci so bili vzgojeni v ateističnem duhu, vendar smo lani vsi postali Jehovove priče in moram reči, da se sedaj še lepše razumemo. Lepa je misel, ki pravi, da je Jehova ustvaril to zemljo, da bi ljudje na njej večno živeli. Sedaj, ko me je Bog poklica , se z njim veliko pogovarjam in moram reči, da mi veliko koristi. K temu pa pripomore tudi preučevnje Biblije. Vabim te, da nas enkrat obiščeš v naši Kraljestveni dvorani Jehovoih prič in z veseljem ti bomo vse razkazali in povedali, kar te zanima. Z najlepšimi pozdravi Andreja Jagodič - Anda.

Bigm, cenim tvoje razmišljanje. Lepo si napisal. Veš, tudi sama sem bila 50 let v partiji in bila ateist celo življenje, dokler me ni nagovoril Bog Jehova. Doma sem bila vzgojena v pravoslavni družini, kmalu po okupaciji sem odšla v partizane. Vstoop v partijo mi je omogočal napredovanje, zato se danes lahko pohvalim z najvišjo pokojnino in borčevskim dodatkom. Moji otroci so bili vzgojeni v ateističnem duhu, vendar smo lani vsi postali Jehovove priče in moram reči, da se sedaj še lepše razumemo. Lepa je misel, ki pravi, da je Jehova ustvaril to zemljo, da bi ljudje na njej večno živeli. Sedaj, ko me je Bog poklica , se z njim veliko pogovarjam in moram reči, da mi veliko koristi. K temu pa pripomore tudi preučevnje Biblije. Vabim te, da nas enkrat obiščeš v naši Kraljestveni dvorani Jehovoih prič in z veseljem ti bomo vse razkazali in povedali, kar te zanima. Z najlepšimi pozdravi Andreja jagodič - Anda.

1. Molitev je ponižen pogovor z Bogom. K njemu bi morali redno moliti. Tako lahko čutite, da ste mu blizu kot kakemu dragemu prijatelju. Čeprav je Jehova zelo velik in močan, pa posluša naše molitve! Ali redno molite k Bogu? (Psalm 65:2; 1. Tesaloničanom 5:17) 2. Molitev je del našega čaščenja. Potemtakem bi morali moliti samo k Bogu Jehovu. Ko je bil Jezus na zemlji, je vedno molil le k svojemu Očetu, k nikomur drugemu. Mi bi morali delati ravno tako. (Matevž 4:10; 6: 9) Vendar bi morali vse molitve izreči v imenu Jezusa. S tem pokažemo, da spoštujemo njegov položaj in verujemo v njegovo odkupno žrtev. (Janez 14:6; 1. Janezov 2:1, 2) 3. Ko molimo, bi morali Bogu govoriti iz srca. Molili naj ne bi na pamet naučenih molitev ali tako, da bi jih brali iz molitvenikov. (Matevž 6:7, 8) Molimo lahko v kakršnem koli spoštljivem položaju, ob katerem koli času in na katerem koli kraju. Bog lahko celo sliši, če molimo potiho, v svojem srcu. (1. Samuelova 1:12, 13) Dobro je, da za osebno molitev poiščemo miren prostor, proč od drugih ljudi. (Marko 1:35) 4. O čem vse lahko molite? O vsem, kar bi morda vplivalo na vaše prijateljstvo z njim. (Filipljanom 4:6, 7) Vzorčna molitev kaže, da bi morali moliti glede Jehovovega imena in namena. Prosimo lahko tudi, da bi se zadovoljile naše gmotne potrebe, se nam odpustili grehi in da bi prejeli pomoč ter se tako lahko upirali skušnjavi. (Matevž 6:9–13) Naše molitve naj ne bi bile sebične. Moliti bi morali samo za stvari, ki so v skladu z Božjo voljo. (1. Janezov 5: 14) 5. Molite lahko vsakič, ko vas srce navede, da se Bogu zahvalite ali ga hvalite. (1. letopisov 29:10–13) Moliti bi morali, kadar ste v težavah in je vaša vera preskušena. (Psalm 55:22; 120:1) Primerno je, da molite, preden zaužijete obrok. (Matevž 14:19) Jehova nas vabi, naj molimo »vsak čas«. (Efežanom 6:18) 6. Še posebej pa moramo moliti, če smo resno grešili. Takrat bi morali Jehova prositi za usmiljenje in odpuščanje. Če naše grehe Bogu priznamo in se po svojih najboljših močeh potrudimo, da jih ne ponovimo, nam je on »pripravljen odpustiti« (New World Translation). (Psalm 86:5; Pregovori 28:13) 7. Jehova posluša samo molitve pravičnih ljudi. Zato se morate kar najbolj potruditi živeti po njegovih zakonih, da bi Bog vaše molitve uslišal. (Pregovori 15:29; 28:9) Biti morate ponižni, ko molite. (Lukež 18:9–14) Delati morate to, za kar molite. Tako boste dokazali, da verujete in da to, kar rečete, tudi resnično mislite. Samo tedaj bo Jehova odgovarjal na vaše molitve. (Hebrejcem 11:6)

1. Beseda »hudič« predstavlja nekoga, ki o drugem človeku hudobno laže. Beseda »satan« pomeni sovražnik ali nasprotovalec. To sta izraza za Božjega glavnega sovražnika. Ta je bil v začetku popoln angel pri Bogu v nebesih. Vendar je imel kasneje o sebi predobro mišljenje in si je želel čaščenje, ki upravičeno pripada Bogu. (Matevž 4:8–10) 2. Ta angel, Satan, je po kači spregovoril Evi. Zlagal se ji je in jo s tem navedel na neposlušnost Bogu. Satan je tako napadel to, kar se imenuje Božja »suverenost« ali Božji položaj Najvišjega. Načel je vprašanje, ali Bog dobro vlada in v najboljše svojih podložnikov. Podvomil je tudi o tem, ali bo kakšen človek ostal zvestovdan Bogu. Satan se je s tem naredil za Božjega sovražnika. In zato se je pričel imenovati Satan Hudič. (1. Mojzesova 3:1–5; Job 1:8–11; Razodetje 12:9) 3. Satan skuša ljudi zavesti, da bi ga častili. (2. Korinčanom 11:3, 14) Ena stvar, s katero zapeljuje ljudi, je lažna vera. Če vera uči laži o Bogu, v resnici služi Satanovim namenom. (Janez 8:44) Ljudje, člani krivih ver, morda iskreno verjamejo, da častijo pravega, resničnega Boga. Toda v resnici služijo Satanu. On je »bog tega sveta«. (2. Korinčanom 4:4) Kriva vera, spiritizem in nacionalizem zapeljujejo ljudi 4. Spiritizem je naslednje, s čimer Satan ljudi spravlja pod svojo oblast. Ljudje duhove lahko kličejo zato, da bi jih ti ščitili, škodovali drugim, napovedovali prihodnost ali delali čudeže. Satan je hudobna sila, ki je za vsemi temi praktikami. Da bi ugajali Bogu, ne smemo imeti nobenega opravka s spiritizmom. (5. Mojzesova 18:10–12; Dejanja 19:18, 19) 5. Satan ljudi zapeljuje tudi s pretiranim rasnim ponosom in čaščenjem političnih organizacij. Nekateri menijo, da je njihov narod ali rasa boljši od drugega. Toda to ni res. (Dejanja 10:34, 35) Spet drugi od političnih organizacij pričakujejo, da bodo rešile človekove težave. S tem zavračajo Božje kraljestvo. Le-to pa je edina rešitev za naše težave. (Daniel 2:44) Uprite se Satanu, s tem da se še naprej poučujete o Jehovu 6. Satan pa ljudi zapeljuje še s tem, da jih skuša z grešnimi željami. Jehova nam govori, naj se ogibamo grešnih praktik, ker ve, da nam bodo škodovale. (Galatom 6:7, 8) Nekateri bodo morda želeli, da se jim pri takšnih praktikah pridružite. Vendar si zapomnite, da v resnici Satan želi, da vse to počnete. (1. Korinčanom 6:9, 10; 15:33) 7. Satan bo morda uporabilpreganjanje ali nasprotovanje, da bi vas navedel na to, da bi zapustili Jehova. Nekateri vaši ljubljeni se bodo morda zelo razjezili, ker preučujete Biblijo. Drugi se bodo morda norčevali iz vas. Toda komu dolgujete svoje življenje? Satan vas želi prestrašiti, da bi se tako nehali poučevati o Jehovu. Ne dopustite mu, da zmaga! (Matevž 10:34–39; 1. Petrov 5:8, 9) Če se boste upirali Hudiču, boste razveseljevali Jehova in pokazali, da podpirate Njegovo suverenost. (Pregovori 27:11)

1. Jezus je, ko je bil na zemlji, svoje sledilce naučil moliti za Božje kraljestvo. Kraljestvo je vlada, ki jo vodi kralj. Božje kraljestvo je posebna vlada. Postavljena je v nebesih in bo vladala vsej zemlji. Posvetila bo Božje ime oziroma ga naredila sveto. Dosegla bo, da se bo Božja volja tako kakor v nebesih godila tudi na zemlji. (Matevž 6:9, 10) 2. Bog je obljubil, da bo Jezus postal Kralj njegovega Kraljestva. (Lukež 1:30–33) Ko je bil Jezus na zemlji, je dokazal, da bo dobrotljiv, pravičen in popoln Vladar. Po vrnitvi v nebesa ni bil takoj okronan za Kralja Božjega kraljestva. (Hebrejcem 10:12, 13) Leta 1914 pa mu je Jehova dal obljubljeno avtoriteto. Jezus od takrat vlada v nebesih kot od Jehova določeni Kralj. (Daniel 7:13, 14) 3. Jehova je izbral tudi nekatere zveste može in žene z zemlje, da bi šli v nebesa. Z Jezusom bodo kot kralji, sodniki in duhovniki vladali človeštvu. (Lukež 22:28–30; Razodetje 5:9, 10) Jezus je te sovladarje v svojem Kraljestvu poimenoval »mala čreda«. Vseh je 144.000. (Lukež 12:32; Razodetje 14:1–3) 4. Jezus je takoj, ko je postal Kralj, vrgel Satana in njegove hudobne angele iz nebes v območje zemlje. Zato so se tukajšnje razmere od 1914. leta tako poslabšale. (Razodetje 12:9, 12) Vojne, lakote, bolezni, naraščajoče brezzakonje – vse to je del ,znamenja‘, ki kaže, da Jezus vlada in da so to zadnji dnevi te stvarnosti. (Matevž 24:3, 7, 8, 12; Lukež 21:10, 11; 2. Timoteju 3:1–5) 5. Kmalu bo Jezus sodil ljudi, jih ločeval, kot pastir ločuje ovce od kozlov. »Ovce« so ljudje, ki se bodo izkazali za njegove zvestovdane podložnike. Prejeli bodo večno življenje na zemlji. ,Kozli‘ pa so ljudje, ki bodo zavrnili Božje kraljestvo. (Matevž 25:31–34, 46) V bližnji prihodnosti bo Jezus vse kozlom podobne uničil. (2. Tesaloničanom 1:6–9) Če želite biti Jezusova ,ovca‘, morate poslušati kraljestveno sporočilo in delati v skladu z naučenim. (Matevž 24:14) Pod Jezusovo vlado ne bo več sovraštva ali predsodkov 6. Danes je zemlja razdeljena na mnogo držav. Vsaka ima svojo vladavino. Ti narodi se pogosto bojujejo med seboj. Toda Božje kraljestvo bo nadomestilo vse človeške vladavine. Vladalo bo kot edina vlada čez vso zemljo. (Daniel 2:44) Takrat ne bo več vojne, kriminala in nasilja. Vsi ljudje bodo živeli skupaj v miru in enotnosti. (Miha 4:3, 4) 7. Med Jezusovo tisočletno vlado bodo zvesti ljudje postali popolni in vsa zemlja se bo spremenila v raj. Do konca tisoč let bo Jezus izpolnil vse, kar mu je Bog naročil, naj naredi. Nato bo Kraljestvo predal Očetu. (1. Korinčanom 15:24) Zakaj ne bi vašim prijateljem in ljubljenim povedali, kaj bo Božje kraljestvo naredilo?

Jaz sem sedaj leto dni Jehovova priča. v rani mladosti sem bila v partiji. Bila sem tudi častna nosilka partizanske spomenice NOB 1941, nekajčasa celo tesna titova sodelavka. Tudi moj mož je bil v partiji, ker je bil dolga leta direktor. Ampak lani smo postali Jehovove priče in moram reči, da nam gre sedaj zelo dobro. Preteklost je preteklost, sedaj živim samo za Božje kraljestvo. Tudi obe hčeri, vnuki, vnukinje in pravnuki so Jehovove priče in so na to zelo ponosni. Lepo je spoznati Boga na tak ali pa drugačen način. Vesela sem, da sem po 70 letih ateizma spoznala Božjo ljubezen.

1. Ljudje častijo mnogo stvari. Toda Biblija nam pove, da je samo en PRAVI, RESNIČNI Bog. On je ustvaril vse v nebesih in na zemlji. Ker nam je dal življenje, je Edini, ki bi ga morali častiti. (1. Korinčanom 8:5, 6; Razodetje 4:11) 2. Bog ima mnogo nazivov, a samo eno ime. To ime je JEHOVA. V večini biblij so Božje ime odstranili in nadomestili z nazivoma GOSPOD ali BOG. Ko pa se je Biblija pisala, se je ime Jehova v njej pojavilo kakih 7000-krat! (2. Mojzesova 3:15, New World Translation; Psalm 83:18) 3. Jehova ima telo, toda to ni kakor naše. »Bog je duh,« pravi Biblija. (Janez 4:24) Duh je oblika življenja, ki je mnogo višja od naše. Noben človek ni še nikoli videl Boga. Jehova živi v nebesih, toda lahko vse vidi. (Psalm 11:4, 5; Janez 1:18) Kaj pa je sveti duh? To ni oseba kakor Bog. Je Božja dejavna sila. (Psalm 104:30, NW) 4. Biblija nam razodeva Jehovovo osebnost. Pokaže nam, da so Njegove lastnosti, ki najbolj stopajo v ospredje, ljubezen, pravičnost, modrost in moč. (5. Mojzesova 32:4; Job 12:13; Izaija 40:26; 1. Janezov 4:8) Pove nam, da je Bog tudi usmiljen, prijazen, odpustljiv, radodaren in potrpežljiv. Kot poslušni otroci bi se morali potruditi, da ga posnemamo. (Efežanom 5:1, 2) O Bogu se poučujemo iz stvarstva in Biblije 5. Ali naj bi se pri našem čaščenju klanjali podobam, slikam ali simbolom oziroma jih molili? Ne! (2. Mojzesova 20:4, 5) Jehova pravi, da moramo častiti le njega. Svoje slave ne bo delil z nobenim človekom ali stvarjo. Podobe nam ne morejo pomagati. (Psalm 115:4–8; Izaija 42:8) 6. Kako Boga lahko bolje spoznamo? En način je, da opazujemo stvari, ki jih je ustvaril, in globoko premišljujemo o tem, kar nam povedo. Božje stvarstvo nam odkriva, da je Bog zelo močan in moder. V vsem, kar je naredil, vidimo njegovo ljubezen. (Psalm 19:1–6; Rimljanom 1:20) Drug način, kako se lahko poučimo o Bogu, je, da preučujemo Biblijo. V njej nam Bog razkrije še mnogo več o tem, kakšen da je. Pripoveduje nam tudi o svojem namenu in o tem, kaj želi, da delamo. (Amos 3:7; 2. Timoteju 3:16, 17)

JEHOVOVE PRIČE verujejo v Vsemogočnega Boga, Jehova, Stvarnika nebes in zemlje. Že sam obstoj zapleteno zasnovanih čudes v vesolju, ki nas obdaja, razumno kaže, da jih je naredil nadvse inteligenten in mogočen Stvarnik. Tako kot dela moških in žensk odsevajo njihove lastnosti, tudi dela Boga Jehova odsevajo njegove. Biblija nam pove: »Kar se od njega ne more videti, [. . .] to se od ustvarjenja sveta zaznava z umom in vidi po njegovih delih.« Prav tako pa brez glasu oziroma besed »nebesa oznanjajo slavo Boga«. (Rimljanom 1:20; Psalm 19:1–4) ZEMLJA . . . ustvaril jo je Jehova . . . zaupana je človeku . . . večno bo naseljena Ljudje ne oblikujejo glinenih posod oziroma ne izdelujejo televizijskih aparatov in računalnikov brez namena. Zemlja pa je s svojim rastlinskim in živalskim stvarstvom mnogo čudovitejša. Zgradba človeškega telesa z bilijoni celic daleč presega naše razumevanje; celo možgani, s katerimi mislimo, so nedoumno čudoviti! Če imajo ljudje s svojimi sorazmerno nepomembnimi izumi neki namen, ima prav gotovo tudi Bog Jehova namen s svojim spoštovanje zbujajočim stvarstvom! V Pregovorih 16:4 piše, da je to res: »Vse je GOSPOD naredil v svoj namen.« Jehova je zemljo naredil namensko, kot je to pojasnil prvemu človeškemu paru: »Plodita in množita se in napolnita zemljo [. . .], in gospodujta ribam morskim in pticam nebeškim in vsem zverem, lazečim po zemlji.« (1. Mojzesova 1:28) Ker pa ta par ni poslušal, mu zemlje ni uspelo napolniti s pravičnimi družinami, ki bi ljubeče skrbele zanjo ter njeno rastlinstvo in živalstvo. Vendar pa Jehovov namen zaradi njunega neuspeha ni spodletel. Tisočletja kasneje je bilo napisano: ‚Bog upodobitelj zemlje, je ni ustvaril puste [kar brez razloga, New World Translation].‘ »Za bivanje jo je pripravil.« Ne bo se je uničilo, ampak bo ‚vedno ostajala‘. (Izaija 45:18, Ekumenska izdaja; Propovednik 1:4) Jehovov namen z zemljo se bo izpolnil: »Sklep moj bo stal in storil bom vse, kar me veseli.« (Izaija 46:10) Zato Jehovove priče verujejo, da bo zemlja vedno obstajala in da bodo lahko vsi ljudje, živeči in umrli, ki se bodo prilegali Jehovovemu namenu za olepšano, naseljeno zemljo, na njej večno živeli. Vsi ljudje smo od Adama in Eve podedovali nepopolnost in smo zato grešni. (Rimljanom 5:12) Biblija nam pravi: »Plačilo za greh je smrt.« »Živeči vedo, da jim je umreti, mrtvi pa ničesar ne vedo.« »Duša, ki greši, umrje.« (Rimljanom 6:23; Propovednik 9:5; Ezekiel 18:4, 20) Kako lahko potem znova oživijo, da bi se veselili zemeljskih blagoslovov? Samo po odkupni žrtvi Kristusa Jezusa, saj je on rekel: »Jaz sem vstajenje in življenje; kdor v mene veruje, bo živel, čeprav umre.« ‚Vsi, ki so v grobih, bodo slišali glas njegov in prišli ven.‘ (Janez 5:28, 29; 11:25; Matevž 20:28) Kako pa se bo to zgodilo? To pojasnjuje ‚dobra novica o Kraljestvu‘ (NW), ki jo je Jezus pričel oznanjevati, ko je bil na zemlji. (Matevž 4:17–23) Vendar danes Jehovove priče oznanjujejo dobro novico na prav poseben način. KAJ VERUJEJO JEHOVOVE PRIČE Verovanje Svetopisemska utemeljitev Biblija je Božja Beseda in je resnica 2. Tim. 3: 16, 17; 2. Pet. 1:20, 21; Jan. 17:17 Biblija je zanesljivejša od izročil Mat. 15:3; Kol. 2:8 Bogu je ime Jehova Ps. 83:18; Iza. 26:4; 42:8, NW; 2. Mojz. 6:3 Kristus je Božji sin in je Bogu podrejen Mat. 3:17; Jan. 8:42; 14:28; 20:17; 1. Kor. 11:3; 15:28 Kristus je Božje prvo stvarjenje Kol. 1:15; Raz. 3:14 Kristus je umrl na kolu, in ne na križu Gal. 3:13; Dej. 5:30 S Kristusovim človeškim življenjem je bila plačana odkupnina za poslušne ljudi Mat. 20:28; 1. Tim. 2:5, 6; 1. Pet. 2:24 Kristus se je žrtvoval enkrat, kar je zadostovalo Rim. 6:10; Heb. 9:25–28 Kristus je vstal od mrtvih kot nesmrtna duhovna oseba 1. Pet. 3:18; Rim. 6:9; Raz. 1:17, 18 Kristus je navzoč v duhu Jan. 14:19; Mat. 24:3, NW; 2. Kor. 5:16; Ps. 110:1, 2 Sedaj živimo v ‚času konca‘ Mat. 24:3–14; 2. Tim. 3:1–5; Luk. 17:26–30 Kraljestvo pod Kristusom bo zemlji vladalo v pravičnosti in miru Iza. 9:6, 7; 11:1–5; Dan. 7:13, 14; Mat. 6:10 Kraljestvo bo na zemlji omogočilo idealne življenjske razmere Ps. 72:1–4; Raz. 7:9, 10, 13–17; 21:3, 4 Zemlja ne bo nikoli uničena ali nenaseljena Prop. 1:4; Iza. 45:18; Ps. 78:69 Bog bo sedanjo stvarnost odstranil v bitki harmagedon Raz. 16:14, 16; Zef. 3:8; Dan. 2:44; Iza. 34:2; 55:10, 11 Hudobni bodo za večno uničeni Mat. 25:41–46; 2. Tes. 1:6–9 Ljudje, ki jih Bog priznava, bodo prejeli večno življenje Jan. 3:16; 10:27, 28; 17:3; Mar. 10:29, 30 V življenje vodi samo ena pot Mat. 7:13, 14; Efež. 4:4, 5 Ljudje umiramo zaradi Adamovega greha Rim. 5:12; 6:23 Človeška duša ob smrti preneha obstajati Ezek. 18:4; Prop. 9:10; Ps. 6:5; 146:4; Jan. 11:11–14 Pekel je skupen grob človeštva Job 14:13, Douay Version; Raz. 20:13, 14, Authorised Version (opomba) Upanje za mrtve je vstajenje 1. Kor. 15:20–22; Jan. 5:28, 29; 11:25, 26 Adamska smrt bo odstranjena 1. Kor. 15:26, 54; Raz. 21:4; Iza. 25:8 Samo mala čreda, 144.000, gre v nebesa in bo vladala s Kristusom Luk. 12:32; Raz. 14:1, 3; 1. Kor. 15:40–53; Raz. 5:9, 10 144.000 so ponovno rojeni kot duhovni Božji sinovi 1. Pet. 1:23; Jan. 3:3; Raz. 7:3, 4 Nova zaveza je sklenjena z duhovnim Izraelom Jer. 31:31; Heb. 8:10–13 Kristusova občina je zgrajena na Kristusu samem Efež. 2:20; Iza. 28:16; Mat. 21:42 Molitve morajo biti naslovljene samo k Jehovu po Kristusu Jan. 14:6, 13, 14; 1. Tim. 2:5 Pri čaščenju se ne sme uporabljati podob 2. Mojz. 20:4, 5; 3. Mojz. 26:1; 1. Kor. 10:14; Ps. 115:4–8 Spiritizma se je treba izogibati 5. Mojz. 18:10–12; Gal. 5:19–21; 3. Mojz. 19:31; vse NW Satan je nevidni vladar sveta 1. Jan. 5:19; 2. Kor. 4:4; Jan. 12:31 Kristjan ne sme sodelovati v medverskih gibanjih 2. Kor. 6:14–17; 11:13–15; Gal. 5:9; 5. Mojz. 7:1–5 Kristjan mora biti ločen od sveta Jak. 4:4; 1. Jan. 2:15; Jan. 15:19; 17:16 Ubogati človeške zakone, ki niso v nasprotju z Božjimi Mat. 22:20, 21; 1. Pet. 2:12; 4:15 S sprejemanjem krvi v telo, skozi usta ali žile, se krši Božje zakone 1. Mojz. 9:3, 4; 3. Mojz. 17:14; Dej. 15:28, 29 Biblijske moralne zakone je treba ubogati 1. Kor. 6:9, 10; Heb. 13:4; 1. Tim. 3:2, NW; Preg. 5:1–23 Obhajanje sobote je veljalo samo za Izraelce, vse dokler je veljala mojzesovska postava 5. Mojz. 5:15; 2. Mojz. 31:13; Rim. 10:4; Gal. 4:9, 10; Kol. 2:16, 17 Duhovniški razred in posebni nazivi niso primerni Mat. 23:8–12; 20:25–27; Job 32:21, 22 Človek se ni razvil, ampak je bil ustvarjen Iza. 45:12; 1. Mojz. 1:27; Mat. 19:4 Kristus nam je dal zgled, ki ga je pri služenju Bogu treba posnemati 1. Pet. 2:21; Heb. 10:7; Jan. 4:34; 6:38 Krst s popolno potopitvijo simbolizira posvetitev Mar. 1:9, 10; Jan. 3:23; Dej. 19:4, 5 Kristjani z veseljem javno pričujejo za svetopisemsko resnico Rim. 10:10; Heb. 13:15; Iza. 43:10–12

Sem Jehovova priča in me zanima, ali je še kdo takšen tukaj?