Andreja Anda Jagodič

Ljudje, ki to, kar Bog pravi, da je slabo, udejanjajo, »ne bodo podedovali kraljestva Božjega«. (Galatom 5:19–21) S temi praktikami lahko prenehate, če zares ljubite Boga in mu želite ugajati. (1. Janezov 5:3) Naučite se sovražiti tisto, kar je za Boga slabo. (Rimljanom 12:9) Družite se z ljudmi, ki imajo božanske navade. (Pregovori 13:20) Vir pomoči so lahko tudi zreli krščanski tovariši. (Jakob 5:14) Predvsem pa se v molitvi oprite na Božjo pomoč. (Filipljanom 4:6, 7, 13) Ljudje, ki to, kar Bog pravi, da je slabo, udejanjajo, »ne bodo podedovali kraljestva Božjega«. (Galatom 5:19–21) S temi praktikami lahko prenehate, če zares ljubite Boga in mu želite ugajati. (1. Janezov 5:3) Naučite se sovražiti tisto, kar je za Boga slabo. (Rimljanom 12:9) Družite se z ljudmi, ki imajo božanske navade. (Pregovori 13:20) Vir pomoči so lahko tudi zreli krščanski tovariši. (Jakob 5:14) Predvsem pa se v molitvi oprite na Božjo pomoč. (Filipljanom 4:6, 7, 13) Ljudje, ki to, kar Bog pravi, da je slabo, udejanjajo, »ne bodo podedovali kraljestva Božjega«. (Galatom 5:19–21) S temi praktikami lahko prenehate, če zares ljubite Boga in mu želite ugajati. (1. Janezov 5:3) Naučite se sovražiti tisto, kar je za Boga slabo. (Rimljanom 12:9) Družite se z ljudmi, ki imajo božanske navade. (Pregovori 13:20) Vir pomoči so lahko tudi zreli krščanski tovariši. (Jakob 5:14) Predvsem pa se v molitvi oprite na Božjo pomoč. (Filipljanom 4:6, 7, 13)

RESNICO o čem? O nekaterih najpomembnejših vprašanjih, ki smo si jih ljudje kdaj postavili. Morda ste se že vprašali: * Ali se Bog res zanima za nas? * Ali bo kdaj konec vojn in trpljenja? * Kaj se zgodi z nami, ko umremo? * Ali obstaja kakšno upanje za umrle? * Kako naj molim, da bi me Bog uslišal? * Kako lahko najdem srečo v življenju? Kje bi iskali odgovore na ta vprašanja? Če bi odšli v knjižnico ali knjigarno, bi morda našli veliko knjig, ki trdijo, da imajo odgovore. Toda pogosto je tako, da ena knjiga nasprotuje drugi. Nekatere se morda zdijo trenutno uporabne, a kmalu zastarijo, zato jih revidirajo ali nadomestijo z drugimi. Obstaja pa knjiga, v kateri so zapisani zanesljivi odgovori. To je knjiga, ki vsebuje resnice. Jezus Kristus je v molitvi k Bogu dejal: »Tvoja beseda je resnica.« (Janez 17:17) Danes to Besedo poznamo kot Sveto pismo oziroma Biblijo. Kako lahko najdem srečo v življenju? ZAKAJ SE TO SPRAŠUJEMO: Mnogi mislijo, da jih bo osrečil denar, slava ali lepota. Zato si te stvari prizadevajo doseči, na koncu pa ugotovijo, da se jim sreča izmika. KAJ BIBLIJA UČI: Jezus je razkril ključ do sreče, ko je rekel: »Srečni tisti, ki se zavedajo svojih duhovnih potreb.« (Matej 5:3) Pravo srečo lahko najdemo le, če se trudimo zadovoljiti svojo največjo potrebo – željo po duhovni resnici o Bogu in njegovem namenu z nami. To resnico je mogoče najti v Svetem pismu. Če jo spoznamo, lažje ugotovimo, kaj je zares pomembno in kaj ni. In če dovolimo, da nas svetopisemska resnica vodi pri naših odločitvah in dejanjih, smo v življenju bolj zadovoljni. (Luka 11:28) Preberite tudi: Pregovori 3:5, 6, 13–18 in 1. Timoteju 6:9, 10 To je samo kratek pregled svetopisemskih odgovorov na šest vprašanj. Ali bi želeli izvedeti še več? Če ste med tistimi, ki »se zavedajo svojih duhovnih potreb«, prav gotovo želite. Morda iščete odgovore tudi na druga vprašanja, denimo: Če nas ima Bog rad, zakaj potem že vso zgodovino dopušča toliko zla in trpljenja? Kako lahko izboljšam svoje družinsko življenje? Sveto pismo daje celovite in zadovoljujoče odgovore na ti vprašanji in še na veliko drugih. Toda danes se mnogi obotavljajo pogledati v Sveto pismo. Zdi se jim obsežna knjiga, ki jo je včasih težko razumeti. Ali bi želeli pomoč pri iskanju odgovorov v Svetem pismu? Jehovove priče vam lahko pomagajo na dva načina. Kot prvo s knjigo Kaj Biblija v resnici uči?. Napisana je tako, da lahko ljudje z natrpanim urnikom preiščejo jasne biblijske odgovore na življenjsko pomembna vprašanja. Kot drugo pa z brezplačnim programom preučevanja Biblije. Kdo od Jehovovih prič, ki živi v vašem kraju in je usposobljen za poučevanje Biblije, lahko pride k vam domov ali na kak drug ustrezen kraj in se z vami vsak teden na kratko pogovarja o Bibliji. Ta program je koristil že milijonom po vsem svetu. Mnogi od njih so prišli do tega navdušujočega sklepa: »Našel sem resnico!« Večjega zaklada ni mogoče najti. Svetopisemska resnica nas osvobaja praznoverja, zmede in bolestnega strahu. Daje nam upanje, smisel in veselje. Jezus je rekel: »Spoznali boste resnico in resnica vas bo osvobodila.« (Janez 8:32)

Predzakonska spolnost, prešuštvo, bestialnost, krvoskrunstvo in homoseksualnost; vse to so resni grehi proti Bogu. (3. Mojzesova 18:6; Rimljanom 1:26, 27; 1. Korinčanom 6:9, 10) Če neki par živi skupaj, pa ni poročen, bi se moral raziti, ali pa se uradno poročiti. (Hebrejcem 13:4)

1. Jezus je ustanovil eno pravo krščansko vero. Zato mora danes biti le eno telo ali skupina pravih častilcev Boga Jehova. (Janez 4:23, 24; Efežanom 4:4, 5) Biblija uči, da po ozki poti, ki vodi v življenje, hodi le nekaj ljudi. (Matevž 7:13, 14) 2. Biblija je napovedala, da se bodo po smrti apostolov v krščansko občino pritihotapili napačni nauki in nekrščanske praktike. Možje bodo odtegnili vernike, da bodo posnemali njih namesto Kristusa. (Matevž 7:15, 21–23; Dejanja 20:29, 30) Zaradi tega opažamo toliko različnih ver, ki trdijo, da so krščanske. Kako pa lahko prepoznamo prave kristjane? 3. Najizrazitejša oznaka pravih kristjanov je njihova resnična medsebojna ljubezen. (Janez 13:34, 35) Ne učijo se misliti o sebi, da so boljši od ljudi drugih ras ali druge barve kože. Niti se ne učijo sovražiti ljudi iz drugih dežel. (Dejanja 10:34, 35) Zato ne sodelujejo v vojnah. Pravi kristjani so drug do drugega kot bratje in sestre. (1. Janezov 4:20, 21) Pravi kristjani se ljubijo med seboj, spoštujejo Biblijo in oznanjujejo Božje kraljestvo 4. Druga oznaka prave vere je to, da njeni člani zelo spoštujejo Biblijo. Sprejemajo jo kot Božjo Besedo in verjamejo temu, kar pravi. (Janez 17:17; 2. Timoteju 3:16, 17) Imajo jo za pomembnejšo od človeških zamisli ali običajev. (Matevž 15:1–3, 7–9) V vsakodnevnem življenju skušajo živeti, kot jim Biblija svetuje. Zato ne oznanjujejo eno, delajo pa drugo. (Titu 1:15, 16) 5. Prava vera mora tudi častiti Božje ime. (Matevž 6: 9) Jezus je z Božjim imenom, Jehova, seznanjal druge. Pravi kristjani morajo delati ravno tako. (Janez 17:6, 26; Rimljanom 10:13, 14) Kdo so ljudje v vaši skupnosti, ki drugim pripovedujejo o Božjem imenu? 6. Pravi kristjani morajo oznanjevati Božje kraljestvo. Jezus ga je. O Kraljestvu je vedno govoril. (Lukež 8:1) Svojim učencem je zapovedal, naj oznanjujejo to isto sporočilo po vsej zemlji. (Matevž 24:14; 28:19, 20) Pravi kristjani verjamejo, da bo samo Božje kraljestvo prineslo pravi mir in varnost tej zemlji. (Psalm 146:3–5) 7. Jezusovi učenci ne smejo biti del tega hudobnega sveta. (Janez 17:16) Ne vpletajo se v svetne politične zadeve in družbene prevrate. Ogibajo se škodljivega vedenja, praktik in drž, ki so običajni v svetu. (Jakob 1:27; 4:4) Ali lahko prepoznate versko skupino v vaši skupnosti, ki ima te oznake pravih kristjanov?

Potem, ko pravi, da »svet mine«, Biblija obljublja: »Kdor pa spolnjuje, kar hoče Bog, živi v večnost.« (1. Janezovo 2:17)

1. Jezus je ustanovil eno pravo krščansko vero. Zato mora danes biti le eno telo ali skupina pravih častilcev Boga Jehova. (Janez 4:23, 24; Efežanom 4:4, 5) Biblija uči, da po ozki poti, ki vodi v življenje, hodi le nekaj ljudi. (Matevž 7:13, 14) 2. Biblija je napovedala, da se bodo po smrti apostolov v krščansko občino pritihotapili napačni nauki in nekrščanske praktike. Možje bodo odtegnili vernike, da bodo posnemali njih namesto Kristusa. (Matevž 7:15, 21–23; Dejanja 20:29, 30) Zaradi tega opažamo toliko različnih ver, ki trdijo, da so krščanske. Kako pa lahko prepoznamo prave kristjane? 3. Najizrazitejša oznaka pravih kristjanov je njihova resnična medsebojna ljubezen. (Janez 13:34, 35) Ne učijo se misliti o sebi, da so boljši od ljudi drugih ras ali druge barve kože. Niti se ne učijo sovražiti ljudi iz drugih dežel. (Dejanja 10:34, 35) Zato ne sodelujejo v vojnah. Pravi kristjani so drug do drugega kot bratje in sestre. (1. Janezov 4:20, 21) Pravi kristjani se ljubijo med seboj, spoštujejo Biblijo in oznanjujejo Božje kraljestvo 4. Druga oznaka prave vere je to, da njeni člani zelo spoštujejo Biblijo. Sprejemajo jo kot Božjo Besedo in verjamejo temu, kar pravi. (Janez 17:17; 2. Timoteju 3:16, 17) Imajo jo za pomembnejšo od človeških zamisli ali običajev. (Matevž 15:1–3, 7–9) V vsakodnevnem življenju skušajo živeti, kot jim Biblija svetuje. Zato ne oznanjujejo eno, delajo pa drugo. (Titu 1:15, 16) 5. Prava vera mora tudi častiti Božje ime. (Matevž 6: 9) Jezus je z Božjim imenom, Jehova, seznanjal druge. Pravi kristjani morajo delati ravno tako. (Janez 17:6, 26; Rimljanom 10:13, 14) Kdo so ljudje v vaši skupnosti, ki drugim pripovedujejo o Božjem imenu? 6. Pravi kristjani morajo oznanjevati Božje kraljestvo. Jezus ga je. O Kraljestvu je vedno govoril. (Lukež 8:1) Svojim učencem je zapovedal, naj oznanjujejo to isto sporočilo po vsej zemlji. (Matevž 24:14; 28:19, 20) Pravi kristjani verjamejo, da bo samo Božje kraljestvo prineslo pravi mir in varnost tej zemlji. (Psalm 146:3–5) 7. Jezusovi učenci ne smejo biti del tega hudobnega sveta. (Janez 17:16) Ne vpletajo se v svetne politične zadeve in družbene prevrate. Ogibajo se škodljivega vedenja, praktik in drž, ki so običajni v svetu. (Jakob 1:27; 4:4) Ali lahko prepoznate versko skupino v vaši skupnosti, ki ima te oznake pravih kristjanov?

1. Jehova je to zemljo ustvaril, da bi ljudje lahko na njej večno živeli. Želel je, da bi bila vedno naseljena s pravičnimi, srečnimi ljudmi. (Psalm 115:16; Izaija 45:18) Zemlja ne bo nikoli uničena; obstajala bo večno. (Psalm 104:5; Propovednik 1:4) 2. Bog je, preden je ustvaril človeka, izbral majhen del zemlje in ga spremenil v čudovit raj. Imenoval ga je edenski vrt. Sem je postavil prvega moškega in prvo žensko, Adama in Evo. Bog je imel zanju namen, da rodita otroke in napolnita vso zemljo. Postopoma bi celotno zemljo spremenili v raj. (1. Mojzesova 1:28; 2:8, 15) Raj je izgubljen 3. Adam in Eva sta grešila, ko sta namerno prekršila Božji zakon. Zato ju je Jehova izgnal iz edenskega vrta. Raj je bil izgubljen. (1. Mojzesova 3:1–6, 23) Toda Jehova ni pozabil svojega namena s to zemljo. Obljubil je, da jo bo spremenil v raj, v katerem bodo ljudje večno živeli. Kako bo to naredil? (Psalm 37:29) 4. Preden ta zemlja lahko postane raj, morajo biti odstranjeni hudobni ljudje. (Psalm 37:38) To se bo zgodilo v harmagedonu, Božji vojni, ki bo odstranila hudobijo. Nato bo Satan za 1000 let zaprt. To pomeni, da ne bo ostal noben hudoben človek, da bi uničeval zemljo. Preživelo bo samo Božje ljudstvo. (Razodetje 16:14, 16; 20:1–3) 5. Nato bo Jezus Kristus 1000 let kot Kralj vladal čez to zemljo. (Razodetje 20:6) Postopoma bo iz naših misli in telesa odstranil greh. Postali bomo popolni ljudje, ravno takšni, kakršna sta bila Adam in Eva, preden sta grešila. Nadalje, tedaj ne bo več bolezni, starosti in smrti. Bolni bodo ozdravljeni, starci pa se bodo pomladili. (Job 33:25; Izaija 33:24; Razodetje 21:3, 4) 6. Zvesti ljudje bodo med Jezusovo tisočletno vlado spreminjali vso zemljo v raj. (Lukež 23:43) Poleg tega bodo milijoni mrtvi obujeni v človeško življenje na zemlji. (Dejanja 24:15) Če bodo izpolnjevali to, kar bo Bog od njih zahteval, bodo na zemlji živeli večno. Če ne, bodo za večno uničeni. (Janez 5:28, 29; Razodetje 20:11–15) 7. Božji prvotni namen z zemljo bo tako dosegel svoj cilj. Ali bi bili radi deležni teh prihodnjih blagoslovov? Če da, se morate vztrajno poučevati o Jehovu in ostati poslušni njegovim zahtevam. Če boste obiskovali shode v krajevni kraljestveni dvorani Jehovovih prič, vam bo to pomagalo, da boste tako storili. (Izaija 11:9; Hebrejcem 10:24, 25)

1. Biblija je Božji dragoceni dar. Je kakor pismo, ki ga ljubeči oče napiše svojim otrokom. Sporoča nam resnico o Bogu – kdo je in kaj zastopa. Pojasnjuje, kako se spopadati s težavami in kako najti resnično srečo. Biblija nam sama govori, kaj moramo delati, da bi ugajali Bogu. (Psalm 1:1–3; Izaija 48:17, 18) 2. Biblijo je v obdobju 1600 let pisalo približno 40 različnih mož. Pisati so jo pričeli leta 1513 pr. n. š. Sestavljena je iz 66 knjižic. Može, ki so jo pisali, je navdihnil Bog. Zapisovali so njegove misli, ne svojih. Zato je Biblijin Avtor Bog, ki je v nebesih, in ne kakšen človek na zemlji. (2. Timoteju 3:16, 17; 2. Petrov 1:20, 21) 3. Bog je poskrbel, da so Biblijo točno prepisovali in da se je ohranila. Nobene druge knjige niso natisnili v toliko izvodih, kot so Biblijo. Vsakdo ne bo zadovoljen, ko bo videl, da jo preučujete, toda ne dopustite, da vas to ustavi. Od tega, ali spoznavate Boga in kljub nasprotovanju izpolnjujete njegovo voljo, je odvisna vaša večna prihodnost. (Matevž 5:10–12; Janez 17:3)

Živimo v svetu, ki je prežet s krutostjo in krivico. Veliko religij uči, da je trpljenje, ki ga doživljamo, Božja volja. KAJ BIBLIJA UČI: Bog nikoli ne povzroča nič slabega. V Jobu 34:10 piše: »Daleč bodi krivičnost od Boga silnega in od Vsemogočnega nepravičnost!« Bog ima z ljudmi ljubeč namen. Zato nas je Jezus učil moliti: »Oče naš, ki si v nebesih, [. . .] naj pride tvoje kraljestvo. Naj se zgodi tvoja volja, kakor v nebesih tako tudi na zemlji.« (Matej 6:9, 10) Bog se za nas močno zanima. Zato je v korist človeštva že veliko storil, da bi zagotovo izpolnil svoj namen. (Janez 3:16) Živimo v svetu, ki je prežet s krutostjo in krivico. Veliko religij uči, da je trpljenje, ki ga doživljamo, Božja volja. KAJ BIBLIJA UČI: Bog nikoli ne povzroča nič slabega. V Jobu 34:10 piše: »Daleč bodi krivičnost od Boga silnega in od Vsemogočnega nepravičnost!« Bog ima z ljudmi ljubeč namen. Zato nas je Jezus učil moliti: »Oče naš, ki si v nebesih, [. . .] naj pride tvoje kraljestvo. Naj se zgodi tvoja volja, kakor v nebesih tako tudi na zemlji.« (Matej 6:9, 10) Bog se za nas močno zanima. Zato je v korist človeštva že veliko storil, da bi zagotovo izpolnil svoj namen. (Janez 3:16) Živimo v svetu, ki je prežet s krutostjo in krivico. Veliko religij uči, da je trpljenje, ki ga doživljamo, Božja volja. KAJ BIBLIJA UČI: Bog nikoli ne povzroča nič slabega. V Jobu 34:10 piše: »Daleč bodi krivičnost od Boga silnega in od Vsemogočnega nepravičnost!« Bog ima z ljudmi ljubeč namen. Zato nas je Jezus učil moliti: »Oče naš, ki si v nebesih, [. . .] naj pride tvoje kraljestvo. Naj se zgodi tvoja volja, kakor v nebesih tako tudi na zemlji.« (Matej 6:9, 10) Bog se za nas močno zanima. Zato je v korist človeštva že veliko storil, da bi zagotovo izpolnil svoj namen. (Janez 3:16)

Kako lahko najdem srečo v življenju? ZAKAJ SE TO SPRAŠUJEM: Mnogi mislijo, da jih bo osrečil denar, slava ali lepota. Zato si te stvari prizadevajo doseči, na koncu pa ugotovijo, da se jim sreča izmika. KAJ BIBLIJA UČI: Jezus je razkril ključ do sreče, ko je rekel: »Srečni tisti, ki se zavedajo svojih duhovnih potreb.« (Matej 5:3) Pravo srečo lahko najdemo le, če se trudimo zadovoljiti svojo največjo potrebo – željo po duhovni resnici o Bogu in njegovem namenu z nami. To resnico je mogoče najti v Svetem pismu. Če jo spoznamo, lažje ugotovimo, kaj je zares pomembno in kaj ni. In če dovolimo, da nas svetopisemska resnica vodi pri naših odločitvah in dejanjih, smo v življenju bolj zadovoljni. (Luka 11:28) Preberite tudi: Pregovori 3:5, 6, 13–18 in 1. Timoteju 6:9, 10 To je samo kratek pregled svetopisemskih odgovorov na šest vprašanj. Ali bi želeli izvedeti še več? Če ste med tistimi, ki »se zavedajo svojih duhovnih potreb«, prav gotovo želite. Morda iščete odgovore tudi na druga vprašanja, denimo: Če nas ima Bog rad, zakaj potem že vso zgodovino dopušča toliko zla in trpljenja? Kako lahko izboljšam svoje družinsko življenje? Sveto pismo daje celovite in zadovoljujoče odgovore na ti vprašanji in še na veliko drugih. Toda danes se mnogi obotavljajo pogledati v Sveto pismo. Zdi se jim obsežna knjiga, ki jo je včasih težko razumeti. Ali bi želeli pomoč pri iskanju odgovorov v Svetem pismu? Jehovove priče vam lahko pomagajo na dva načina. Kot prvo s knjigo Kaj Biblija v resnici uči?. Napisana je tako, da lahko ljudje z natrpanim urnikom preiščejo jasne biblijske odgovore na življenjsko pomembna vprašanja. Kot drugo pa z brezplačnim programom preučevanja Biblije. Kdo od Jehovovih prič, ki živi v vašem kraju in je usposobljen za poučevanje Biblije, lahko pride k vam domov ali na kak drug ustrezen kraj in se z vami vsak teden na kratko pogovarja o Bibliji. Ta program je koristil že milijonom po vsem svetu. Mnogi od njih so prišli do tega navdušujočega sklepa: »Našel sem resnico!« Večjega zaklada ni mogoče najti. Svetopisemska resnica nas osvobaja praznoverja, zmede in bolestnega strahu. Daje nam upanje, smisel in veselje. Jezus je rekel: »Spoznali boste resnico in resnica vas bo osvobodila.« (Janez 8:32)

1. Preden je Jezus prišel na zemljo, je živel v nebesih kot duhovna oseba. Je prvo Božje stvarjenje, zato se imenuje Božji »prvorojenec«. (Kološanom 1:15; Razodetje 3:14) Je edini Sin, ki ga je Bog sam ustvaril. Jehova je za ustvaritev vsega drugega v nebesih in na zemlji kot »delovodja« uporabil predčloveškega Jezusa. (Pregovori 8:22–31; Kološanom 1:16, 17) Bog ga je uporabil tudi za svojega glavnega govornika. Zato se Jezus imenuje »Beseda«. (Janez 1:1–3; Razodetje 19:13) 2. Bog je svojega Sina poslal na zemljo tako, da je njegovo življenje prenesel v Marijino telo. Zato Jezus ni imel človeškega očeta. In zato ni podedoval nikakršnega greha ali nepopolnosti. Bog ga je na zemljo poslal zaradi trojega: 1) da nas pouči resnico o Bogu (Janez 18:37), 2) da ohrani popolno integriteto in nam dá vzorec za posnemanje (1. Petrov 2:21) in 3) da žrtvuje svoje življenje ter nas tako osvobodi greha in smrti. Zakaj je bilo to potrebno? (Matevž 20:28) 3. Prvi človek, Adam, je s tem, ko je bil neposlušen Božji zapovedi, »grešil«, kakor temu pravi Biblija. Zato ga je Bog obsodil na smrt. (1. Mojzesova 3:17–19) Nič več ni ustrezal Božjim merilom, zato ni bil več popoln. Počasi se je postaral in nato umrl. Adam je greh predal vsem svojim otrokom. Zato se tudi mi staramo, zbolevamo in umiramo. Kako je človeštvo lahko rešeno? (Rimljanom 3:23; 5:12) 4. Jezus je bil, tako kot Adam, popoln človek. Vendar je bil v nasprotju z Adamom tudi v velikih preskušnjah popolnoma poslušen Bogu. Zaradi tega je lahko žrtvoval svoje popolno človeško življenje, da plača za Adamov greh. In temu Biblija pravi »odkupnina«. Adamovi otroci bi tako lahko bili rešeni smrtne obsodbe. Vsakomur, kdor veruje v Jezusa, so lahko grehi odpuščeni in prejme večno življenje. (1. Timotej 2:5, 6; Janez 3:16; Rimljanom 5:18, 19) K Jezusovi strežbi je sodilo poučevanje, delanje čudežev in celo darovanje svojega življenja za nas 5. Ko je bil Jezus na zemlji, je ozdravljal bolne, sitil lačne in umirjal viharje. Celo mrtve je obujal. Zakaj je delal čudeže? 1) Ljudje, ki so trpeli, so se mu smilili in želel jim je pomagati. 2) Njegovi čudeži so dokazali, da je zares Božji Sin. 3) Pokazali so, kaj bo delal za poslušno človeštvo, ko bo kot Kralj vladal čez zemljo. (Matevž 14:14; Marko 2:10–12; Janez 5:28, 29) 6. Jezus je umrl in Bog ga je obudil kot duhovno stvarjenje. Jezus se je vrnil v nebesa. (1. Petrov 3:18) Od takrat je od Boga postavljeni Kralj. Kmalu bo s te zemlje odstranil vso hudobnost in trpljenje. (Psalm 37:9–11; Pregovori 2:21, 22)

JEHOVOVE PRIČE želijo, da se z njimi bolje seznanite. Morda jih srečujete v soseščini in na delovnem mestu oziroma pri drugih vsakodnevnih opravilih. Morda jih vidite na ulici, kako mimoidočim ponujajo svoje revije. Ali pa ste z njimi na kratko spregovorili pri vratih. Jehovove priče se v resnici zanimajo za vas in vaš blagor. Želijo vam biti prijatelji in vam povedati več o sebi, svojem verovanju, svoji organizaciji ter o tem, kaj si mislijo o ljudeh in svetu, v katerem živimo. Da bi v tem uspeli, so za vas pripravili to brošuro. V večini rečeh so Jehovove priče podobni vsem drugim ljudem. Imajo običajne probleme – gospodarske, telesne in čustvene. Občasno naredijo kaj narobe, ker niso popolni, od Boga navdihnjeni ali nezmotljivi. Toda poskušajo se učiti iz lastnih izkušenj in marljivo preučujejo Biblijo, da bi se ustrezno popravili. Posvetili so se Bogu, da bodo izpolnjevali njegovo voljo, in si prizadevajo živeti v sozvočju s to predanostjo. Pri vseh svojih dejavnostih iščejo vodstvo Božje Besede in Božjega svetega duha. Zanje je življenjsko pomembno, da njihovo verovanje temelji na Bibliji, in ne zgolj na človeških domnevah oziroma religioznih veroizpovedih. Razmišljajo tako, kot je razmišljal apostol Pavel, ko je po navdihnjenju rekel: »Bog naj se izkaže resničnega, a vsak človek lažnivca.« (Rimljanom 3:4)* Kadar jim kdo nauke predstavi kot biblijske resnice, odločno ravnajo podobno kot Berejci, ko so slišali oznanilo apostola Pavla: »Ti so sprejeli besedo z vsem poželenjem in so vsak dan preiskovali pisma, če je temu tako.« (Dejanja 17:11) Jehovove priče verjamejo, da je treba vse verske nauke preiskati, ali se ujemajo z navdihnjenim Svetim pismom, pa naj jih učijo sami ali pa kdo drug. Vabijo vas, spodbujajo vas, da to storite v pogovoru z njimi. Iz tega je torej očitno, da Jehovove priče verjamejo v Biblijo kot Božjo Besedo. Na njenih 66 knjig gledajo kot na navdihnjene in zgodovinsko točne. To, čemur ljudje na splošno rečejo Nova zaveza, imenujejo Krščanski grški spisi, Staro zavezo pa Hebrejski spisi. Opirajo se na oboje, Grške in Hebrejske spise, ter jih jemljejo dobesedno, razen kjer se iz izrazov oziroma sobesedila jasno vidi, da so napisani v prenesenem ali simboličnem pomenu. Vedo, da so se mnoge biblijske prerokbe že izpolnile, nekatere se izpolnjujejo sedaj, druge pa se bodo še izpolnile. NJIHOVO IME Jehovove priče? Da, tako se sami imenujejo. To je opisno ime, ki naznanja, da pričajo za Jehova, njegovo božanskost in njegove namene. »Bog«, »Gospod« in »Stvarnik« so, podobno kot »predsednik«, »kralj« in »general«, nazivi in se lahko nanašajo na več posameznikov. Toda »Jehova« je osebno ime in se nanaša na vsemogočnega Boga in Stvarnika vesolja. To se vidi iz Psalma 83:18: »Da spoznajo, da si ti, ki ti je ime JEHOVA, sam Najvišji nad vesoljno zemljo.« (Poudarili mi.) Ime Jehova (ali Jahve, kot je rabljeno v rimskokatoliški Jerusalem Bible, naklonjeni pa so mu tudi nekateri učenjaki) se v izvirnih Hebrejskih spisih pojavlja skoraj 7000-krat. V večini Biblij to ime ni tako zapisano, ampak je nadomeščeno z »Bog« ali »Gospod«. Vseeno pa lahko človek celo v teh Biblijah običajno ugotovi, kje je v izvirnem hebrejskem besedilu zapisano ime Jehova, saj so nadomestne besede na teh mestih napisane z večjimi in manjšimi velikimi tiskanimi črkami, in sicer takole: BOG, GOSPOD. V nekaterih sodobnih prevodih pa je rabljeno bodisi ime Jehova bodisi Jahve. Tako po prevodu New World Translation v Izaiju 42:8 piše: »Jaz sem Jehova. To je moje ime.« Ime, o katerem se razpravlja kot na sodišču Svetopisemsko poročilo, po katerem so si Jehovove priče izbrali ime, najdemo v 43. poglavju knjige Izaija. Tam je svetovno prizorišče videti kot razprava v sodni dvorani. Bogovi narodov so povabljeni, naj pripeljejo svoje priče, da bi dokazali trditve o njihovi pravičnosti, oziroma naj prisluhnejo pričam za Jehova in priznajo resnico. Jehova nato pove svojemu ljudstvu: »Vi ste priče moje, govori GOSPOD [Jehova, New World Translation], in hlapec moj, ki sem ga izvolil: da bi spoznali in verovali meni in umeli, da sem jaz večno isti. Pred menoj ni bil upodobljen Bog mogočni in ne bode ga za menoj. Jaz, jaz sem GOSPOD [Jehova, NW], in ni ga razen mene rešitelja.« (Izaija 43:10, 11) Bog Jehova je imel na zemlji priče že tisočletja pred rojstvom Jezusa. V 11. poglavju Lista Hebrejcem so našteti nekateri od teh vernih mož, nato pa v 12. poglavju, 1. vrstici, piše: »Zatorej tudi mi, ker imamo tak oblak prič okrog sebe, vrzimo raz sebe vsako breme in greh, ki nas lahko oklene, in tecimo s potrpežljivostjo v naloženem nam boju.« Jezus je pred Poncijem Pilatom rekel: »Jaz sem zato rojen, in zato sem prišel na svet, da pričam za resnico.« Imenovan je »priča zvesta in resnična«. (Janez 18:37; Razodetje 3:14) Jezus je svojim učencem rekel: ‚Prejeli boste moč, ko pride sveti Duh na vas, in boste mi priče v Jeruzalemu in po vsej Judeji in Samariji in do kraja zemlje.‘ (Dejanja 1:8) Zato danes kakih 6,000.000 ljudi, ki v več kot 230 deželah govorijo dobro novico o Jehovovem kraljestvu po Kristusu Jezusu, meni, da se pravilno imenujejo Jehovove priče.

1. Ljudje častijo mnogo stvari. Toda Biblija nam pove, da je samo en PRAVI, RESNIČNI Bog. On je ustvaril vse v nebesih in na zemlji. Ker nam je dal življenje, je Edini, ki bi ga morali častiti. (1. Korinčanom 8:5, 6; Razodetje 4:11) 2. Bog ima mnogo nazivov, a samo eno ime. To ime je JEHOVA. V večini biblij so Božje ime odstranili in nadomestili z nazivoma GOSPOD ali BOG. Ko pa se je Biblija pisala, se je ime Jehova v njej pojavilo kakih 7000-krat! (2. Mojzesova 3:15, New World Translation; Psalm 83:18) 3. Jehova ima telo, toda to ni kakor naše. »Bog je duh,« pravi Biblija. (Janez 4:24) Duh je oblika življenja, ki je mnogo višja od naše. Noben človek ni še nikoli videl Boga. Jehova živi v nebesih, toda lahko vse vidi. (Psalm 11:4, 5; Janez 1:18) Kaj pa je sveti duh? To ni oseba kakor Bog. Je Božja dejavna sila. (Psalm 104:30, NW) 4. Biblija nam razodeva Jehovovo osebnost. Pokaže nam, da so Njegove lastnosti, ki najbolj stopajo v ospredje, ljubezen, pravičnost, modrost in moč. (5. Mojzesova 32:4; Job 12:13; Izaija 40:26; 1. Janezov 4:8) Pove nam, da je Bog tudi usmiljen, prijazen, odpustljiv, radodaren in potrpežljiv. Kot poslušni otroci bi se morali potruditi, da ga posnemamo. (Efežanom 5:1, 2) O Bogu se poučujemo iz stvarstva in Biblije 5. Ali naj bi se pri našem čaščenju klanjali podobam, slikam ali simbolom oziroma jih molili? Ne! (2. Mojzesova 20:4, 5) Jehova pravi, da moramo častiti le njega. Svoje slave ne bo delil z nobenim človekom ali stvarjo. Podobe nam ne morejo pomagati. (Psalm 115:4–8; Izaija 42:8) 6. Kako Boga lahko bolje spoznamo? En način je, da opazujemo stvari, ki jih je ustvaril, in globoko premišljujemo o tem, kar nam povedo. Božje stvarstvo nam odkriva, da je Bog zelo močan in moder. V vsem, kar je naredil, vidimo njegovo ljubezen. (Psalm 19:1–6; Rimljanom 1:20) Drug način, kako se lahko poučimo o Bogu, je, da preučujemo Biblijo. V njej nam Bog razkrije še mnogo več o tem, kakšen da je. Pripoveduje nam tudi o svojem namenu in o tem, kaj želi, da delamo. (Amos 3:7; 2. Timoteju 3:16, 17)

Kaj je kriva vera? Ali vas vznemiri, ko slišite za zločine, storjene v imenu vere? Ali je prizadet vaš čut za pravico, ko vidite, kako ljudje, ki trdijo, da služijo Bogu, povzročajo vojne, spodbujajo terorizem ter so nepošteni in pokvarjeni? Zakaj se zdi, da je za toliko problemov vzrok vera? Za to niso odgovorne kar vse vere, ampak samo krive vere. Jezus Kristus, ki je za mnoge spoštovana verska osebnost, je nakazal, da so slaba dela sad krivih ver, tako kakor ‚ničvredno drevo daje ničvreden sad‘. (Matej 7:15–17) Kakšen sad pa daje kriva vera? Kriva vera . . . . . . SE VMEŠAVA V VOJNO IN POLITIKO: »Po Aziji in tudi drugod,« piše v reviji Asiaweek, »oblastiželjni voditelji brezobzirno manipulirajo z verskimi čustvi ljudi, da bi zadovoljili lastne potrebe.« Revija zato opozarja: »Nevarno je, da bo svet znorel.« V Združenih državah je ugleden verski voditelj izjavil: »Če hočete teroristom preprečiti pobijanje, morate najprej pobiti njih.« Kaj predlaga? »V Gospodovem imenu jih vse postrelite.« V nasprotju s tem pa v Bibliji piše: »Če kdo reče ‚Ljubim Boga‘, pa sovraži svojega brata, je lažnivec.« (1. Janezovo 4:20) Jezus je celo rekel: »Ljubite svoje sovražnike.« (Matej 5:44) Ali vam pridejo na misel kakšne vere, katerih člani sodelujejo v vojni? . . . ŠIRI KRIVE NAUKE: Večina ver uči, da je duša oziroma duh nekakšen neviden del človeka, ki preživi smrt fizičnega telesa. S tem naukom veliko takšnih ver izkorišča svoje člane, tako da jim zaračunavajo molitve za duše pokojnih. Biblija pa uči drugačen nauk. »Duša, ki greši, umrje.« (Ezekiel 18:4, poudarili mi.) »Kajti živeči vedo, da jim je umreti, mrtvi pa ničesar ne vedo.« (Propovednik 9:5) Jezus je učil, da bodo mrtvi obujeni – kar pa bi bilo nepotrebno, če bi ljudje imeli neumrljivo dušo. (Janez 11:11–25) Ali vaša vera uči, da duša ne umre? . . . DOPUŠČA NEMORALNE SPOLNE ODNOSE: V zahodnem svetu verske skupine v vrste duhovnikov posvečujejo homoseksualce in lezbijke ter nagovarjajo vlade, da bi priznale istospolne poroke. Celo cerkve, ki sicer obsojajo nemoralo, v svojih vrstah dopuščajo verske voditelje, ki spolno zlorabljajo otroke. Kaj pa uči Biblija? V njej jasno piše: »Ne dajte se zavesti! Ne nečistniki, ne malikovalci, ne prešuštniki, ne moški, ki jih imajo za protinaravno spolno občevanje, ne moški, ki ležijo z moškimi, [. . .] ne bodo podedovali Božjega kraljestva.« (1. Korinčanom 6:9, 10) Ali poznate vere, ki v svojih vrstah dopuščajo nemoralne spolne odnose? In kakšna prihodnost čaka vere, ki rojevajo ničvreden sad? Jezus je posvaril: »Vsako drevo, ki ne rojeva dobrega sadu, posekajo in vržejo v ogenj.« (Matej 7:19) Da, kriva vera bo posekana in uničena! Toda kako se bo to zgodilo in kdaj? Odgovor dobimo v preroškem videnju, ki je zapisano v 17. in 18. poglavju biblijske knjige Razodetje. Kakšen bo konec krive vere? Zamislite si naslednji prizor. Na hrbtu grozne zveri sedi vlačuga. Zver ima sedem glav in deset rogov. (Razodetje 17:1–4) Koga pa ta vlačuga predstavlja? Vpliv ima na ‚kralje zemlje‘. Oblečena je v škrlat, uporablja kadilo in je izredno bogata. Poleg tega s svojim spiritističnim početjem ‚zavaja vse narode‘. (Razodetje 17:18; 18:12, 13, 23) Biblija nam pomaga razumeti, da je ta vlačuga svetovna verska organizacija. Ne predstavlja le ene posamezne vere, temveč vse vere, ki rojevajo ničvreden sad. Zver, na kateri vlačuga jezdi, pa predstavlja politične sile sveta.* (Razodetje 17:10–13) Kriva vera jezdi na hrbtu te politične zveri v tem pomenu, da skuša vplivati na njene odločitve in jo usmerjati. Toda kmalu se bo zgodilo nekaj presenetljivega. »Deseteri rogovi, ki si jih videl, in zver, bodo vlačugo sovražili. Opustošili jo bodo in slekli, njeno meso pojedli, njo pa sežgali z ognjem.« (Razodetje 17:16) Z nenadnim, osupljivim dejanjem se bodo politične sile sveta obrnile proti krivi veri in jo popolnoma uničile! Kaj pa jih bo k temu navedlo? Biblijska knjiga Razodetje takole odgovarja: »Bog jim je namreč dal v srce, da izvršijo njegovo misel.« (Razodetje 17:17) Da, Bog bo krivo vero poklical na odgovor za vsa podla dejanja, ki jih počne v njegovem imenu. Po njenih političnih ljubimcih bo nad njo izvršil obsodbo in tako ukrepal povsem pravično. Kaj morate storiti, če ne želite končati enako kakor kriva vera? Bog po svojem slu roti: »Izidi iz nje, ljudstvo moje.« (Razodetje 18:4) Res, zdaj je čas, da zbežite iz krive vere! Kam pa se lahko zatečete? Vsekakor ne k ateizmu, saj tudi njega čaka žalostna prihodnost. (2. Tesaloničanom 1:6–9) Edino zavetje je prava vera. Kako pa lahko pravo vero prepoznate? Kako prepoznati pravo vero Katere dobre sadove bi morala rojevati prava vera? (Matej 7:17) . . . UDEJANJA LJUBEZEN: Pravi častilci »niso del sveta«, niso razdeljeni glede na raso ali kulturo in ‚med njimi vlada ljubezen‘. (Janez 13:35; 17:16; Apostolska dela 10:34, 35) Med seboj se ne pobijajo, ampak so drug za drugega pripravljeni umreti. (1. Janezovo 3:16) . . . ZAUPA BOŽJI BESEDI: Prava vera ne uči ‚izročil‘ in ‚naukov, ki so le človeške zapovedi‘. Njen nauk temelji na Božji Besedi, Bibliji. (Matej 15:6–9) Zakaj? Ker je »vse Pismo [. . .] navdihnjeno od Boga in koristno za poučevanje, opominjanje, popravljanje«. (2. Timoteju 3:16) . . . KREPI DRUŽINSKE VEZI TER ZAGOVARJA IN UDEJANJA VISOKA MORALNA MERILA: Prava vera može vzgaja, da ‚ljubijo svoje žene kakor svoje telo‘, ženam pomaga, da ‚svoje može globoko spoštujejo‘, otroke pa uči, da so »poslušni svojim staršem«. (Efežanom 5:28, 33; 6:1) Tisti, ki so jim zaupane kakšne odgovornosti, morajo biti glede morale zgledni. (1. Timoteju 3:1–10) Ali katera vera ustreza tem merilom? V knjigi Holocaust Politics, izdani leta 2001, piše: »Če bi več ljudi živelo po tem, kar učijo in udejanjajo Jehovove priče, bi se holokavstu lahko ognili, pa tudi genocid ne bi več prizadajal bolečin temu svetu.« Jehovove priče v 235 deželah ne le oznanjajo biblijska moralna merila, ampak po njih tudi živijo. Spodbujamo vas, da jih prosite, naj vam pomagajo spoznati, kaj Bog pričakuje od vas, da bi ga lahko častili tako, kot je to njemu všeč. Ukrepati morate sedaj! Ne odlašajte! Konec krive vere je namreč blizu! (Zefanija 2:2, 3)

1. Biblija pravi, da je mož glava družine. (1. Korinčanom 11:3) Imeti mora samo eno ženo. Biti morata ustrezno zakonito poročena. (1. Timoteju 3:2; Titu 3:1) 2. Mož bi moral ljubiti svojo ženo, kot ljubi sebe. Z njo bi moral ravnati tako, kakor Jezus ravna s svojimi sledilci. (Efežanom 5:25, 28, 29) Nikoli je ne bi smel tepsti ali jo kakor koli drugače zlorabljati. Namesto tega bi ji moral izkazovati čast in jo spoštovati. (Kološanom 3:19; 1. Petrov 3:7) Ljubeč oče za svojo družino skrbi gmotno in duhovno 3. Oče bi moral pridno delati, da poskrbi za družino. Ženi in otrokom mora priskrbeti hrano, obleko in streho. Poskrbeti mora tudi za duhovne potrebe družine. (1. Timoteju 5:8) Je na čelu, ko svoji družini pomaga poučevati se o Bogu in njegovih namenih. (5. Mojzesova 6:4–9; Efežanom 6:4) 4. Žena bi morala biti dobra moževa pomočnica. (1. Mojzesova 2:18) Svojemu možu naj bi pomagala pri poučevanju in vzgajanju njunih otrok. (Pregovori 1:8) Jehova od nje zahteva, da ljubeče skrbi za družino. (Pregovori 31:10, 15, 26, 27; Titu 2:4, 5) Moža bi morala globoko spoštovati. (Efežanom 5:22, 23, 33) 5. Bog zahteva, da so otroci poslušni staršem. (Efežanom 6:1–3) Od staršev pričakuje, da otroke poučujejo in korigirajo. Starši morajo z njimi preživljati čas in preučevati Biblijo, skrbeti za njihove duhovne in čustvene potrebe. (5. Mojzesova 11:18, 19; Pregovori 22:6, 15) Svojih otrok nikoli ne bi smeli osorno ali kruto disciplinirati. (Kološanom 3:21) 6. Kadar zakonca težko shajata eden z drugim, bi morala poskusiti praktično uporabiti biblijski nasvet. Biblija nas roti, naj izkazujemo ljubezen in odpuščamo. (Kološanom 3:12–14) Božja Beseda ne spodbuja, naj manjše težave rešujemo z ločitvijo. Pač pa se žena lahko odloči, da zapusti moža, če 1) on trmasto odklanja, da bi podpiral družino, 2) je tako nasilen, da ogroža njeno zdravje in življenje, ali 3) ji njegovo pretirano nasprotovanje onemogoča služiti Jehovu. (1. Korinčanom 7:12, 13) 7. Zakonca bi si morala biti zvesta. Prešuštvovanje je greh proti Bogu in zakoncu. (Hebrejcem 13:4) Zunajzakonski spolni odnosi so edini svetopisemski temelj za razvezo z možnostjo ponovne poroke. (Matevž 19:6–9; Rimljanom 7:2, 3) Jehova sovraži to, da se ljudje razvežejo brez svetopisemskega razloga in se poročijo z drugim. (Malahija 2:14–16)

Jehovove priče verujemo, da bo zemlja vedno obstajala in da bodo lahko vsi ljudje, živeči in umrli, ki se bodo prilegali Jehovovemu namenu za olepšano, naseljeno zemljo, na njej večno živeli. Vsi ljudje smo od Adama in Eve podedovali nepopolnost in smo zato grešni. (Rimljanom 5:12) Biblija nam pravi: »Plačilo za greh je smrt.« »Živeči vedo, da jim je umreti, mrtvi pa ničesar ne vedo.« »Duša, ki greši, umrje.« (Rimljanom 6:23; Propovednik 9:5; Ezekiel 18:4, 20) Kako lahko potem znova oživijo, da bi se veselili zemeljskih blagoslovov? Samo po odkupni žrtvi Kristusa Jezusa, saj je on rekel: »Jaz sem vstajenje in življenje; kdor v mene veruje, bo živel, čeprav umre.« ‚Vsi, ki so v grobih, bodo slišali glas njegov in prišli ven.‘ (Janez 5:28, 29; 11:25; Matevž 20:28) Kako pa se bo to zgodilo? To pojasnjuje ‚dobra novica o Kraljestvu‘ (NW), ki jo je Jezus pričel oznanjevati, ko je bil na zemlji. (Matevž 4:17–23) Vendar danes Jehovove priče oznanjujejo dobro novico na prav poseben način.

1. Molitev je ponižen pogovor z Bogom. K njemu bi morali redno moliti. Tako lahko čutite, da ste mu blizu kot kakemu dragemu prijatelju. Čeprav je Jehova zelo velik in močan, pa posluša naše molitve! Ali redno molite k Bogu? (Psalm 65:2; 1. Tesaloničanom 5:17) 2. Molitev je del našega čaščenja. Potemtakem bi morali moliti samo k Bogu Jehovu. Ko je bil Jezus na zemlji, je vedno molil le k svojemu Očetu, k nikomur drugemu. Mi bi morali delati ravno tako. (Matevž 4:10; 6: 9) Vendar bi morali vse molitve izreči v imenu Jezusa. S tem pokažemo, da spoštujemo njegov položaj in verujemo v njegovo odkupno žrtev. (Janez 14:6; 1. Janezov 2:1, 2) 3. Ko molimo, bi morali Bogu govoriti iz srca. Molili naj ne bi na pamet naučenih molitev ali tako, da bi jih brali iz molitvenikov. (Matevž 6:7, 8) Molimo lahko v kakršnem koli spoštljivem položaju, ob katerem koli času in na katerem koli kraju. Bog lahko celo sliši, če molimo potiho, v svojem srcu. (1. Samuelova 1:12, 13) Dobro je, da za osebno molitev poiščemo miren prostor, proč od drugih ljudi. (Marko 1:35) 4. O čem vse lahko molite? O vsem, kar bi morda vplivalo na vaše prijateljstvo z njim. (Filipljanom 4:6, 7) Vzorčna molitev kaže, da bi morali moliti glede Jehovovega imena in namena. Prosimo lahko tudi, da bi se zadovoljile naše gmotne potrebe, se nam odpustili grehi in da bi prejeli pomoč ter se tako lahko upirali skušnjavi. (Matevž 6:9–13) Naše molitve naj ne bi bile sebične. Moliti bi morali samo za stvari, ki so v skladu z Božjo voljo. (1. Janezov 5: 14) 5. Molite lahko vsakič, ko vas srce navede, da se Bogu zahvalite ali ga hvalite. (1. letopisov 29:10–13) Moliti bi morali, kadar ste v težavah in je vaša vera preskušena. (Psalm 55:22; 120:1) Primerno je, da molite, preden zaužijete obrok. (Matevž 14:19) Jehova nas vabi, naj molimo »vsak čas«. (Efežanom 6:18) 6. Še posebej pa moramo moliti, če smo resno grešili. Takrat bi morali Jehova prositi za usmiljenje in odpuščanje. Če naše grehe Bogu priznamo in se po svojih najboljših močeh potrudimo, da jih ne ponovimo, nam je on »pripravljen odpustiti« (New World Translation). (Psalm 86:5; Pregovori 28:13) 7. Jehova posluša samo molitve pravičnih ljudi. Zato se morate kar najbolj potruditi živeti po njegovih zakonih, da bi Bog vaše molitve uslišal. (Pregovori 15:29; 28:9) Biti morate ponižni, ko molite. (Lukež 18:9–14) Delati morate to, za kar molite. Tako boste dokazali, da verujete in da to, kar rečete, tudi resnično mislite. Samo tedaj bo Jehova odgovarjal na vaše molitve. (Hebrejcem 11:6)

Spet sem se prebudila v en dolgi ponedeljek, ki me je opozarjal na nove dolžnosti. Po jutranji kavi in prebranem časopisu, sem se odpravila na obisk k mami, ki je po očetovi smrti popolnoma izgubljena. Temu se sploh ne čudim, saj sta bila poročena skoraj 76 let. Skupaj se odpraviva po nakupih. Še dobro, da obstajajo avtomobili in naš Europark v Mariboru, kjer lahko nakupiš vse, kar potrebuješ in to na lahek način spraviš domov. Z mamo in vnukinjo supaj pripravimo kosilo in ga v prijetnem kramljanju pojemo. Naj reče človek, kar hoče, ampak mamina kuhinja je še vedno najboljša. Popoldne si vtamem tri urice za oznanjevanje. S hčerko se podava po mariborskih ulicah in poskušava navezati pogovor z različnimi ljudmi. Danes nama je kar dobro uspevalo in ljudje so z veseljem sprejemali naše časopise in literaturo. Iz dneva v dan opazujem, kako v našem svetu primanjkuje duhovnih vrednost. Ljudje so duhovno popolnoma prazni. Dobesedno hrepenijo po duhovni hrani. Po oznanjevanju si vzamem nekaj časa za počitek, nato pa se spravim na čiščenje in likanje. Takšne stvari vedno opravim v ponedeljek. Kmalu se bo tudi začelo delo na vrtu. Se že veselim rožic, ki bodo zdaj zdaj prikukale na plano. Zvončkov je že vse polno. Sedaj, ko je pa že tema, pa si privoščim nekaj toplega- ponavadi angleški čaj z mlekom - in z zanimanjem pogledam poročila. Sledi preučevanje Božje besede. Tudi temu namenim zvečer nekaj pozornosti. ob koncu poročil še pokličem mamo in ji zaželim lahko noč. Kljub 97. letom živi sama v svoji hiši. Nekako se težko privaja, saj smo pred 3 tedni izgubili našega ateka. Še sreča, da živimo dovolj blizu, da se lahko obiščeva kar peš. Sedaj še pogledam, če je kakšen pameten film na televiziji, nato pa seodpravim k počitku. Zahvalim se Stvarniku za lep dan in si zaželim, da bi bil tudi jutrišnji dan tako lep in sončen.

Jaz pa sem danes pripravila govejo juho, rižoto z morskimi sadeži, solato, za sladico pa puding s sadjem.

Biblija nam razodeva Jehovovo osebnost. Pokaže nam, da so Njegove lastnosti, ki najbolj stopajo v ospredje, ljubezen, pravičnost, modrost in moč. (5. Mojzesova 32:4; Job 12:13; Izaija 40:26; 1. Janezov 4:8) Pove nam, da je Bog tudi usmiljen, prijazen, odpustljiv, radodaren in potrpežljiv. Kot poslušni otroci bi se morali potruditi, da ga posnemamo. (Efežanom 5:1, 2)

1. Jezus je ustanovil eno pravo krščansko vero. Zato mora danes biti le eno telo ali skupina pravih častilcev Boga Jehova. (Janez 4:23, 24; Efežanom 4:4, 5) Biblija uči, da po ozki poti, ki vodi v življenje, hodi le nekaj ljudi. (Matevž 7:13, 14) 2. Biblija je napovedala, da se bodo po smrti apostolov v krščansko občino pritihotapili napačni nauki in nekrščanske praktike. Možje bodo odtegnili vernike, da bodo posnemali njih namesto Kristusa. (Matevž 7:15, 21–23; Dejanja 20:29, 30) Zaradi tega opažamo toliko različnih ver, ki trdijo, da so krščanske. Kako pa lahko prepoznamo prave kristjane? 3. Najizrazitejša oznaka pravih kristjanov je njihova resnična medsebojna ljubezen. (Janez 13:34, 35) Ne učijo se misliti o sebi, da so boljši od ljudi drugih ras ali druge barve kože. Niti se ne učijo sovražiti ljudi iz drugih dežel. (Dejanja 10:34, 35) Zato ne sodelujejo v vojnah. Pravi kristjani so drug do drugega kot bratje in sestre. (1. Janezov 4:20, 21) 4. Druga oznaka prave vere je to, da njeni člani zelo spoštujejo Biblijo. Sprejemajo jo kot Božjo Besedo in verjamejo temu, kar pravi. (Janez 17:17; 2. Timoteju 3:16, 17) Imajo jo za pomembnejšo od človeških zamisli ali običajev. (Matevž 15:1–3, 7–9) V vsakodnevnem življenju skušajo živeti, kot jim Biblija svetuje. Zato ne oznanjujejo eno, delajo pa drugo. (Titu 1:15, 16) 5. Prava vera mora tudi častiti Božje ime. (Matevž 6: 9) Jezus je z Božjim imenom, Jehova, seznanjal druge. Pravi kristjani morajo delati ravno tako. (Janez 17:6, 26; Rimljanom 10:13, 14) Kdo so ljudje v vaši skupnosti, ki drugim pripovedujejo o Božjem imenu? 6. Pravi kristjani morajo oznanjevati Božje kraljestvo. Jezus ga je. O Kraljestvu je vedno govoril. (Lukež 8:1) Svojim učencem je zapovedal, naj oznanjujejo to isto sporočilo po vsej zemlji. (Matevž 24:14; 28:19, 20) Pravi kristjani verjamejo, da bo samo Božje kraljestvo prineslo pravi mir in varnost tej zemlji. (Psalm 146:3–5) 7. Jezusovi učenci ne smejo biti del tega hudobnega sveta. (Janez 17:16) Ne vpletajo se v svetne politične zadeve in družbene prevrate. Ogibajo se škodljivega vedenja, praktik in drž, ki so običajni v svetu. (Jakob 1:27; 4:4) Ali lahko prepoznate versko skupino v vaši skupnosti, ki ima te oznake pravih kristjanov?

1. Preden je Jezus prišel na zemljo, je živel v nebesih kot duhovna oseba. Je prvo Božje stvarjenje, zato se imenuje Božji »prvorojenec«. (Kološanom 1:15; Razodetje 3:14) Je edini Sin, ki ga je Bog sam ustvaril. Jehova je za ustvaritev vsega drugega v nebesih in na zemlji kot »delovodja« uporabil predčloveškega Jezusa. (Pregovori 8:22–31; Kološanom 1:16, 17) Bog ga je uporabil tudi za svojega glavnega govornika. Zato se Jezus imenuje »Beseda«. (Janez 1:1–3; Razodetje 19:13) 2. Bog je svojega Sina poslal na zemljo tako, da je njegovo življenje prenesel v Marijino telo. Zato Jezus ni imel človeškega očeta. In zato ni podedoval nikakršnega greha ali nepopolnosti. Bog ga je na zemljo poslal zaradi trojega: 1) da nas pouči resnico o Bogu (Janez 18:37), 2) da ohrani popolno integriteto in nam dá vzorec za posnemanje (1. Petrov 2:21) in 3) da žrtvuje svoje življenje ter nas tako osvobodi greha in smrti. Zakaj je bilo to potrebno? (Matevž 20:28) 3. Prvi človek, Adam, je s tem, ko je bil neposlušen Božji zapovedi, »grešil«, kakor temu pravi Biblija. Zato ga je Bog obsodil na smrt. (1. Mojzesova 3:17–19) Nič več ni ustrezal Božjim merilom, zato ni bil več popoln. Počasi se je postaral in nato umrl. Adam je greh predal vsem svojim otrokom. Zato se tudi mi staramo, zbolevamo in umiramo. Kako je človeštvo lahko rešeno? (Rimljanom 3:23; 5:12) 4. Jezus je bil, tako kot Adam, popoln človek. Vendar je bil v nasprotju z Adamom tudi v velikih preskušnjah popolnoma poslušen Bogu. Zaradi tega je lahko žrtvoval svoje popolno človeško življenje, da plača za Adamov greh. In temu Biblija pravi »odkupnina«. Adamovi otroci bi tako lahko bili rešeni smrtne obsodbe. Vsakomur, kdor veruje v Jezusa, so lahko grehi odpuščeni in prejme večno življenje. (1. Timotej 2:5, 6; Janez 3:16; Rimljanom 5:18, 19) K Jezusovi strežbi je sodilo poučevanje, delanje čudežev in celo darovanje svojega življenja za nas 5. Ko je bil Jezus na zemlji, je ozdravljal bolne, sitil lačne in umirjal viharje. Celo mrtve je obujal. Zakaj je delal čudeže? 1) Ljudje, ki so trpeli, so se mu smilili in želel jim je pomagati. 2) Njegovi čudeži so dokazali, da je zares Božji Sin. 3) Pokazali so, kaj bo delal za poslušno človeštvo, ko bo kot Kralj vladal čez zemljo. (Matevž 14:14; Marko 2:10–12; Janez 5:28, 29) 6. Jezus je umrl in Bog ga je obudil kot duhovno stvarjenje. Jezus se je vrnil v nebesa. (1. Petrov 3:18) Od takrat je od Boga postavljeni Kralj. Kmalu bo s te zemlje odstranil vso hudobnost in trpljenje. (Psalm 37:9–11; Pregovori 2:21, 22)

Mrtvi ne morejo ničesar narediti niti čutiti. Ne moremo jim pomagati, oni pa nam ne morejo škodovati. (Psalm 146:4; Propovednik 9:5, 10) Duša umre; po smrti ne živi več. (Ezekiel 18:4) Toda včasih se hudobni angeli, ki se imenujejo demoni, pretvarjajo, da so duhovi umrlih. Kateri koli običaji, ki imajo opraviti s strahom pred mrtvimi ali s čaščenjem le-teh, so napačni. (Izaija 8:19) Mnogim ljudem, ki verjamejo v Biblijo in mislijo, da bodo vsi rešeni živeli v nebesih, je morda nenavadna zamisel, da bodo ljudje živeli na zemlji kot podložniki Božjega kraljestva. Biblija kaže, da gre v nebesa le omejeno število ljudi in da bo tistih, ki bodo večno živeli na zemlji, neomejena velika množica. (Psalm 37:11, 29; Razodetje 7:9; 14:1–5) Da bo Božje kraljestvo pod Kristusom napolnilo zemljo in nad njo vladalo, kaže prerokba, zapisana v biblijski knjigi Daniel. V tej prerokbi je Kristusovo kraljestvo predstavljeno s kamnom, ki se odtrga od Jehovove gori podobne suverenosti. Kamen udari in uniči podobo, ki predstavlja mogočne zemeljske narode, zatem pa ‚kamen, ki je bil udaril podobo, postane velika gora in napolni vso zemljo‘. Prerokba se nadaljuje: »V dneh teh kraljev ustanovi Bog nebes kraljestvo, ki vekomaj ne bo razdejano in njegovo gospostvo se ne prepusti nobenemu drugemu ljudstvu; vsa ona kraljestva pa zdrobi in uniči, a samo bo stalo na veke.« (Daniel 2:34, 35, 44) Jehovove priče vas želijo seznaniti s tem Kraljestvom in s svetopisemskim upanjem na večno življenje na očiščeni in olepšani zemlji. Milijoni sedaj živečih in številni milijoni tistih, ki so v grobovih, bodo imeli priložnost na njej večno prebivati. Nato bo pod tisočletno vladavino Kristusa Jezusa izpolnjen Jehovov prvotni namen, ko je ustvaril zemljo in nanjo postavil prvi človeški par. V tem zemeljskem raju ne bo nikoli dolgočasno. Tako kot je Adam v edenskem vrtu dobil delo, bodo tudi pred človeštvom izzivalni načrti glede skrbi za zemljo ter njeno rastlinstvo in živalstvo. »Rok svojih delo bodo dolgo uživali.« (Izaija 65:22; 1. Mojzesova 2:15) Navedli bi lahko veliko svetopisemskih stavkov, da bi prikazali, kakšne razmere bodo vladale, ko se bo izpolnila molitev, katero nas je naučil Jezus: »Pridi kraljestvo tvoje. Zgodi se volja tvoja kakor v nebesih tako na zemlji.« (Matevž 6:10) Naj bodo za sedaj dovolj tele vrstice: »In slišal sem glas velik od prestola, da govori: Glej, šator Božji z ljudmi, in prebival bo ž njimi; in oni bodo ljudstva njegova, in Bog sam bode med njimi, njih Bog, in obriše vse solze ž njih oči; in smrti ne bode več, ne žalovanja, ne vpitja, ne bolečine ne bode več; kajti prvo je prešlo. In rekel je sedeči na prestolu: Glej, novo delam vse. In mi veli: Piši, ker te besede so resnične in zveste.« (Razodetje 21:3–5)

Iskreno se zahvaljujem vsem, ki ste mi izrekli sožalje ob izgubi mojega dragega očeta. Skromna beseda hvala je samo majhen dokaz moje hvaležnosti. Vendar vas imam vse rada in vsi iz tega foruma ste v mojem srcu.

Vsem ljudem - smrt pomeni konec. Srečni so tisti, ki umirajo s prepričanjem, da zaslužijo solze tistih, ki ostanejo. (Friedrich Veliki) Svojo življensko pot je sklenil naš skrbni mož, oče, dede, pradedek in prapradedek ALEKSANDER STOJANOVIČ 1906-2005 Luč v srcih bo vedno gorela zate in spomin nikoli zbledel. Globoko žalujoči: žena Danijela, hči Anda, vnukinji Cvetka in Sonja z možena, pravnuki in prapravnuki Maribor, 20. 02. 2005