Andreja Anda Jagodič

Bog hudobijo dopušča, milijoni na zemlji pa jo namerno izvajajo. Tako na primer napovedujejo vojne, na otroke mečejo bombe, uničujejo zemljo in povzročajo lakoto. Milijoni kadijo in zbolijo za rakom na pljučih, prešuštvujejo in se okužijo s spolno prenosljivimi boleznimi, prekomerno uživajo alkohol ter zbolijo za cirozo jeter in tako dalje. Takšni ljudje si ne želijo zares, da bi se hudobija končala. Želijo si le, da bi bile odstranjene posledice hudobije. Ko žanjejo to, kar so sejali, stokajo: »Zakaj ravno jaz?« In krivijo Boga, kot piše v Pregovorih 19:3 po prevodu The New English Bible: »Človeku uniči življenje njegova lastna neumnost in potem zato obtožuje GOSPODA.« In če bi Bog ustavil njihovo zlo početje, bi se pritoževali, da jim je odvzel pravico, da to počnejo! Jehova zlo dovoljuje predvsem zato, da bi odgovoril na Satanov izziv. Satan Hudič je trdil, da Bog na zemlji ne more imeti ljudi, ki bi mu tudi v preizkušnjah ostali zvesti. (Job 1:6–12; 2:1–10) Zato je Jehova Satana ohranil pri življenju, da bi ta lahko dokazal svojo trditev. (2. Mojzesova 9:16) Satan še vedno povzroča gorje, da bi človeštvo odvrnil od Boga, medtem ko skuša dokazati svojo trditev. (Razodetje 12:12) Toda Job je ostal značajen. Prav tako Jezus. Danes pa so značajni tudi pravi kristjani. (Job 27:5; 31:6; Matevž 4:1–11; 1. Petrov 1:6, 7)

Jehova je Izvor življenja. Vsa živa bitja svoje življenje dolgujejo Bogu. (Psalm 36:9) Njemu je življenje sveto. Celo življenje še nerojenega otroka v materi je Jehovu dragoceno. Umoriti takšnega razvijajočega se otroka je v Božjih očeh napačno. (2. Mojzesova 21:22, 23; Psalm 127:3) Povedano z drugimi besedami: Stvarnik ne dopušča evtanazije, ker je naše življenje v Božjih rokah. In od Njega je odvisno, kdaj bomo odšli. Sicer pa je konec sveta blizu, zato tudi ni potrebno preveliko diskutirati o tem.

Ali je napačno sprejeti krvno transfuzijo? Zapomnite si, da Jehova zahteva, da se zdržujemo krvi. To pomeni, da sploh v nobeni obliki ne smemo v svoje telo sprejeti krvi drugega človeka ali celo naše lastne, ki je bila shranjena. (Dejanja 21:25) Zato pravi kristjani ne bodo sprejeli krvne transfuzije. Sprejeli pa bodo drugačno zdravljenje, na primer s transfuzijo nekrvnih produktov. Želijo živeti, toda ne bodo si skušali rešiti življenja s tem, da prekršijo Božje zakone. (Matevž 16:25)

Zakonca bi si morala biti zvesta. Prešuštvovanje je greh proti Bogu in zakoncu. (Hebrejcem 13:4) Zunajzakonski spolni odnosi so edini svetopisemski temelj za razvezo z možnostjo ponovne poroke. (Matevž 19:6–9; Rimljanom 7:2, 3) Jehova sovraži to, da se ljudje razvežejo brez svetopisemskega razloga in se poročijo z drugim. (Malahija 2:14–16)

Jehova je Izvor življenja. Vsa živa bitja svoje življenje dolgujejo Bogu. (Psalm 36:9) Njemu je življenje sveto. Celo življenje še nerojenega otroka v materi je Jehovu dragoceno. Umoriti takšnega razvijajočega se otroka je v Božjih očeh napačno. (2. Mojzesova 21:22, 23; Psalm 127:3)

Nekateri trdite, da se je vse to dogajalo že prej v človeški zgodovini (potresi, lakote, bolezni), toda dejstvo je, da se ni nikoli dogajalo v enakem obsegu. Po besedah zgodovinarjev in poročevalcev se nobeno obdobje ne more primerjati z obdobjem, ki ga doživljamo po letu 1914. Gorje je mnogo obsežnejše, kot je bilo kdaj prej. In še več. Kar se tiče drugih značilnosti Kristusovega znamenja zadnjih dni, bi bilo treba razmisliti o naslednjih dejavnikih: po vsem svetu se o Kristusovi navzočnosti in Kraljestvu oznanjuje v tolikšnem obsegu, ki mu v zgodovini ni para. Nikoli se ljudi zaradi oznanjevanja ni toliko preganjalo, kot se Jehovove priče. Na stotine so jih usmrtili v nacističnih koncentracijskih taboriščih. Še dandanes je delovanje Jehovovih prič v nekaterih deželah prepovedano, v drugih pa jih aretirajo, zapirajo, mučijo in morijo. Vse to je del znamenja, ki ga je napovedal Jezus.

Mislim, da smo se malce oddaljili od teme. Saj ne govorimo o Nostradamusu, temveč o Jezusu in njegovih besedah o poslednjih dni. Jaz pa vseeno mislim, da bo konec sveta prej, kot si mi lahko mislimo. Je pa tudi res, da smo ujetniki v prostoru in času. Vseeno pa mislim, da ni še nihlče tako natanko napovedal svetovnih katastrof kot Jezus.

Nekateri res izvirno pišete komentarje. Nihče pa ni komentiral Jezusovih besed. Sprašujem vas, kako je Jezus lahko vedel za toliko let v naprej za rzane katastrofe, ki se dandanes uresničujejo?

Oče tiste hčere je navaden materialist, kakršnih je v tem svetu zelo veliko. Zato se strinjam z Marso, da je treba ziveti ZDAJ in to vsak zase, ne pa z izkoriščanjem nekih materialnih dobrin.

No, lepo ste napisali. Zelo so mi všeč vaša razmišljanja. Ampak vendar se mi zdi, da se vse to izpolnjuje, kar je Jezus rekel pred 2000 leti. Kar se pa tiče, če sem sestavek "preplonkala" ali je moj, lahko povem, da je ta sestavek moje osebno delo. Ni od nikjer prepisano, temveč sme ga sama sestavila, da bi lahko debatirali o prihodnjosti sveta, sama sem pač predstavila biblijsko resnico o prihajajočem svetu. Vesela bom še kakšnih replik. Lep pozdrav,

Ali bo ta svet preživel? Še nobena generacija ni toliko govorila o koncu sveta. Mnoge je strah, da se bo ta svet končal v jedrski katastrofi. Drugi menijo, da bo svet pokopala prenaseljenost. Ostale skrbi, da bo ekonomska zmeda obrnila množice drugo proti drugi. Ali ta svet res lahko računa na svoj konec? Če da, kaj bi to pomenilo? Ali se je svet končal že prej? En svet se konča, za njim pride drugi! Da, končal se je. Pomisli na svet, ki je v Noetovih dneh postal zelo pokvarjen. Biblija pojasnjuje: »Po obojem je bil tedanji svet v povodnji pokončan.« Biblija pravi tudi: »[bog] tudi davnemu svetu ni prizanesel. Vendar je obvaroval Noeta, enega od osmih, za glasnika pravičnosti, ko je poslal potop na svet brezbožnih.« (2. Petrovo 2:5; 3:6) Bodite pozorni na to, kaj je in kaj ni pomenil tedanji konec sveta. Ni pomenil konec človeštva. Noe z družino je preživel vesoljni potop. Prav tako je ostal planet Zemlja in čudovito zvezdnato nebo. Izginil p je »svet brezbožnih«, tedanja pokvarjenost. Ščasoma se je Noetovo potomstvo pomnožilo, razvil se je nov svet. Ta drugi svet, ali stvarnost,traja vse do danes. Njegova preteklost je polna vojn, hudodelstev in nasilja. Kaj se bo zgodilo s tem svetom? Ali bo preživel? Prihodnost tega sveta. Biblijsko poročilo zatem, ko pove, da je svet v Noetovih dneh uničen, nadaljuje: »Sedanje nebo in zemlja sta po isti besedi prihranjena na ogenj.« (2. Petrovo 3:7) Zares, kot pojasnjuje drug biblijski pisec, »svet [ki danes obstaja] … mine« (1. Janezovo 2:17). To ne pomeni, da bosta minila dobesedno zemlja in zvezdnato nebo, kot tudi v Noetovih dneh nista (psalm 104:5). Ne, kot z ognjem bo uničen ta svet skupaj s svojimi »nebesi« ali vladnimi mogotci pod vplivom Satana in »zemljo« ali človeško družbo (Janez 14:30; 2. Korinčanom 4:4). Ta svet, ali stvarnost, bo izginil, kot je izginil predpotopni svet. Sam Jezus Kristus je govoril »o Noetovih dneh« kot primeru, kaj se bo zgodilo malo pred koncem tega sveta (Matej 24:37-39). Ne spreglejmo, da je Jezus govoril o Noetovih dneh, ko je odgovarjal na vprašanja apostolov: »Kakšno znamenje bo napovedovalo tvoj prihod in dovršitev sveta?« (Matej 24:3) Jezusovi sledilci so vedeli, da bo ta svet končan. Ali so bili zato prestrašeni? Nasprotno, ko je Jezus pojasnil dogodke, ki se bodo vrstili tik pred koncem sveta, jih je spodbudil, naj bodo veseli, »ker se približuje odrešitev njihova« (Luka 21:28). Da, rešitev izpod Satana in iz brezbožne stvarnosti v miroljubni novi svet (2. Petrovo 3:13)! Toda kdaj se bo ta svet končal? Kakšna znamenja je Jezus napovedal o svojem prihodu in dovršitvi sveta? Grška beseda, prevedena s »prihod«, je parousia in pomeni prisotnost, dejansko biti na voljo. Torej, ko bo »znamenje« vidno, to ne bo pomenilo, da bo Kristus kmalu prišel, ampak da se je že vrnil, da je prisoten. Pomenilo bo, da je začel vladati kot nevidni nebeški kralj in da bo kmalu pokončal svoje sovražnike (Razodetje 12:7-12; Psalm 110:1,2). Jezus kot »znamenje« ni navedel le enega dogodka. Opisal je mnoge svetovne dogodke in stanja. Vsi se bodo zvrstili v času, ki ga biblijski pisci imenujejo »poslednji dnevi« (2. Timoteju 3:1-5; 2. Petrovo 3:3,4). Razmislite o nekaterih stvareh, ki jih je Jezus napovedal za »poslednje dni« »Vstal bo narod zoper narod.« (Matej 24:7) Sodobne vojne so po obsegu večje kot kdajkoli prej. Nek zgodovinar je zapisal »Prva svetovna vojna [z začetkom 1914. leta] je bila prva »totalna« vojna.« Druga svetovna vojna pa je bila še bolj uničujoča. In vojne še kar naprej pustošijo po zemlji. Da, Jezusove besede se dramatično spolnjujejo! »In bodo lakote.« (Matej 24:7, »AC«) Prvi svetovni vojni je sledila verjetno največja lakota v vsej zgodovini. Strašna lakota je sledila tudi drugi svetovni vojni. Zaradi podhranjenosti je prizadeta petina prebivalstva, vsako leto umre kakšnih 14 milijonov otrok. Točno, res so "lakote"! »Veliki potresi bodo na mnogih krajih.« (Luka 21:11) V potresih od leta 1914 do danes je v povprečju umrlo desetkrat več ljudi kot v stoletjih pred tem. Omenim le nekaj največjih: leta 1920 na Kitajskem 200.000 žrtev; 1923 na Japonskem 99.300 žrtev; 1939 v Turčiji 32.700 umrlih; leta 1970 v Peruju 66.800 mrtvih in leta 1976 na Kitajskem okoli 240.000 (po nekaterih ocenah celo 800.000) žrtev. Da potresov in cunamijev 2004 raje ne omenjam . Zares, »veliki potresi«! »Po raznih krajih … kuge.« (Luka 21:11, »AC«) Takoj po drugi svetovni vojni je umrlo 21 milijonov ljudi zaradi španske gripe. Science Digest je poročal: "V vsej zgodovini ni bilo bolj neizprosnega in hitrega obhoda smrti.« Od takrat so bolezni srca, rak, AIDS in mnoge druge bolezni pomorile na stotine milijonov ljudi. »Krivica [bo] narasla.« (Matej 24:12) Naš svet od 1914. leta postaja svet kriminala in nasilja. Marsikje se ljudje niti podnevi več ne čutijo varne na ulici. Ponoči pa raje ostajajo kar doma za zaklenjenimi vrati, saj jih je strah iti ven. Še veliko drugega je bilo napovedano za poslednje dni in vse se danes spolnjuje. To pomeni,d a je konec sveta blizu. Toda, kakšna sreča – nekateri bodo preživeli! Potem, ko pravi, da »svet mine«, Biblija obljublja: »Kdor pa spolnjuje, kar hoče Bog, živi v večnost.« (1. Janezovo 2:17) Torej, spoznati moramo Božjo voljo in jo spolnjevati. Kot taki bomo lahko preživeli konec tega sveta in uživali večne blagoslove Božjega novega sveta. Biblija obljublja, da bo tedaj: »Bog…obrisal vse solze z njihovih oči [oči ljudi] in smrti ne bo več, pa tudi žalovanja, vpitja in bolečine ne bo več.« (Razodetje 21:3,4) Takšno je moje mnenje glede na Biblijo. Zanima me, kaj o tem mislite drugi? Se strinjate z Jezusovimi trditvami ali ne? Zakaj?

Danes bi morala z možem slaviti zlato poroko - 50 let skupnega življenja, a njega že nekaj mesecev ni več med nami...

Tako kot vsako jutro, me je tudi danes zbudila prekrasna glasba iz radia. To mi res polepša vsako jutro. Najoprej se zahvalim svojemu Stvarniku in ga prosim za uspešen dan, ki je pred mano. Sledi obvezno branje časopisa in ostalih novic. Časopisu sledi obvezna kava in zajtrk, katerega nikdar ne izpustim. Pred jedjo se spet zahvalim Bogu, ki mi omogoča vsakdanji kruh, medtem ko ga drugi stradajo. Ko se okrepčam, je naslednja pot v kopalnico, kjer se uredim in tako dokončno zaživim v nov dan. Ker vstajam ob sedmih, se mi ne mudi preveč; do devetih sem kot iz škatlice. Odpravim se na mariborsko tržnico, kjer si nakupim malo sadja in zelenjave, ki ga naravnost obožujem. Dopoldne me obišče moja zelo dobra prijateljica, s kateo mi dopoldanski čas hitreje mine. na kosilo sem danes povabljena k svojim staršem, kamor bodo prišle še obe moji hčeri ter vnuki in pravnuki. Občudujem očeta in mamo, ki pri svoji častitljivi starosti zmoreta še vse sama. Mama nam kljub svojim 96 letom še vedno skuha odlično kosilo, oče, ki jih šteje že 98, pa poskrbi za odlično domačo kapljico. Kosilo in popoldansko vzdušje mineva v odličnem razpoloženju, za kar poskrbijo tudi naši najmlajši člani naše družine. Ko opazujem svojo družino, se mi nehote prikrade misel, da sem lahko ponosna na svojo družino. Hčeri, ki sta bili vedno pridni pri študiju, sta dosegli ogromno, tako v materialnem kot duhovnem smislu. Tudi oba zeta sta prekrasna. Srečna sem, da se tako lepo razumemo. Popoldne preživim v znamenju preučevanja Božje besede. Temu namenim največ svojega prostega časa. Ob branju Božje besede se vedno zamislim, da sem lahko srečna, da na tak čudovit način spoznavam našega Stvarnika Jehova. Že sam pogled na svoj vrt in na naravo , mi pove, da je naš Najvišji nedvomno čudovit. Tudi skozi Biblijo se kaže kot Enkraten. Zvečer se moram pripraviti na sestanek in na oznanjevanje, napišem si govor in pregledam, če so vse potrebne stvari v moji oznanjevalski torbi. Sledi večerja, ki je pa zelo lahka. Ne maram močnih pojedin pred spanjem, saj se potem ne počutim dobro. Ampak jogurt s sadjem mi zelo tekne. Zatem prihiti še moj najstarejši vnuk Mario, ki me preseneti z bomboniero, na kateri piše:"Moji zlati babici za lep večer." ob takih pozornosti se mi orosijo oči. Neizmerno so mi pri srcu majhne pozornosti, ki ganejo človeško srce. Sledi obvezno gledanje 24uir na POP TV. Nato pa priprave na spanje, obvezna zahvala mojemu Bogu Jehovu, po čigar zaslugi je bil dan čudovit in uspešen. V svoji molitvi si zaželim, da bi bil tudi jutrišnji tako lep. Pa lahko noč.

V veselje mi je bilo, da lahko po straneh Luninega foruma govorim z vami. Upam, da ste uživali ob tem, ko ste več spoznali o Jehovovih pričah. Prosimo, sprejmite moje povabilo in nas obiščite v krajevni kraljestveni dvorani. Poglejte, kako potekajo naši shodi in kako si prizadevamo drugim govoriti o dobri novici, namreč o rajski zemlji pod Kristusovim kraljestvom. To je obljubil Bog. »Novih pa nebes in nove zemlje pričakujemo po obljubi njegovi, v katerih prebiva pravičnost.« (2. Petrov 3:13) Odtlej so minila že mnoga stoletja. Obdobje čakanja se približuje svojemu koncu. To potrjujejo razmere v svetu. Kot‚vidite, da se bliža dan Gospodov‘, je rekel apostol Pavel, ‚se opazujte med seboj, da se izpodbujate k ljubezni in k dobrim delom; in ne opuščajte zbora svojega‘. (Hebrejcem 10:24, 25) Vabim vas, da se sestajate z nami in tako upoštevate ta Pavlov nasvet.

Jezus ni umrl na križu. Umrl je na kolu ali drogu. Grška beseda, ki je prevedena s »križ«, v mnogih biblijah pomeni samo kos debla. Simbol križa prihaja iz starih krivih ver. Zgodnji kristjani križa niso uporabljali ali ga častili. Ali bi bilo zato po vašem prav, da bi pri čaščenju uporabljali križ? (5. Mojzesova 7:26; 1. Korinčanom 10:14) Spoštujem in pozorno preberem komenaterje drugih. Vsak komentar je vreden naše pozornosti in premisleka. Kajti vsak, ki kaj napiše, misli resno. Seveda se ne morem strinjati z izjavo, da je Bog Jehova, Bog sovraštva. To je Bog ljubezni in ne sovraštva. Če bi bil Bog sovraštva, potem ne bi izkazoval ljubezni svojemu ljudstvu.

Preberi si v Svetem pismu o tem, potem pa komentiraj. Sem ti navedla odlomke, poišči jih in jih nato komentiraj. Dokler pa ne poznaš Biblije pa bo bolje, da ne komentiraš. Toliko za informacijo.

Zakonca bi si morala biti zvesta. Prešuštvovanje je greh proti Bogu in zakoncu. (Hebrejcem 13:4) Zunajzakonski spolni odnosi so edini svetopisemski temelj za razvezo z možnostjo ponovne poroke. (Matevž 19:6–9; Rimljanom 7:2, 3) Jehova sovraži to, da se ljudje razvežejo brez svetopisemskega razloga in se poročijo z drugim. (Malahija 2:14–16)

Tudi v tujini sem delovala v Palestini, kjer je bila potreba po oznanjevanju največja. Izkušnje so dokaj pozitivne, ljudje so nas lepo sprejemali in ogromno ljudi se je dalo takrat krstiti (okoli 103). Prihodnji teden pa odpotujem za en mesec v Zrdužene države Amerike, kjer bom tudi oznanjevala. Človek mora biti dejaven tudi v pokoju, mar ne. Mi pa laska, da sem ti všeč. Hvala za kompliment. Tudi ti si izjemna ženska za moje pojme in ravno prav ponižna. Lep pozdrav,

Sem voda od junija 2004. Letos bi z možem slavila zlato poroko. Zakaj vprašaš?

1. Biblija pravi, da je mož glava družine. (1. Korinčanom 11:3) Imeti mora samo eno ženo. Biti morata ustrezno zakonito poročena. (1. Timoteju 3:2; Titu 3:1) 2. Mož bi moral ljubiti svojo ženo, kot ljubi sebe. Z njo bi moral ravnati tako, kakor Jezus ravna s svojimi sledilci. (Efežanom 5:25, 28, 29) Nikoli je ne bi smel tepsti ali jo kakor koli drugače zlorabljati. Namesto tega bi ji moral izkazovati čast in jo spoštovati. (Kološanom 3:19; 1. Petrov 3:7) Ljubeč oče za svojo družino skrbi gmotno in duhovno 3. Oče bi moral pridno delati, da poskrbi za družino. Ženi in otrokom mora priskrbeti hrano, obleko in streho. Poskrbeti mora tudi za duhovne potrebe družine. (1. Timoteju 5:8) Je na čelu, ko svoji družini pomaga poučevati se o Bogu in njegovih namenih. (5. Mojzesova 6:4–9; Efežanom 6:4) 4. Žena bi morala biti dobra moževa pomočnica. (1. Mojzesova 2:18) Svojemu možu naj bi pomagala pri poučevanju in vzgajanju njunih otrok. (Pregovori 1:8) Jehova od nje zahteva, da ljubeče skrbi za družino. (Pregovori 31:10, 15, 26, 27; Titu 2:4, 5) Moža bi morala globoko spoštovati. (Efežanom 5:22, 23, 33) 5. Bog zahteva, da so otroci poslušni staršem. (Efežanom 6:1–3) Od staršev pričakuje, da otroke poučujejo in korigirajo. Starši morajo z njimi preživljati čas in preučevati Biblijo, skrbeti za njihove duhovne in čustvene potrebe. (5. Mojzesova 11:18, 19; Pregovori 22:6, 15) Svojih otrok nikoli ne bi smeli osorno ali kruto disciplinirati. (Kološanom 3:21) Bog od staršev pričakuje, da svoje otroke poučujejo in jih korigirajo 6. Kadar zakonca težko shajata eden z drugim, bi morala poskusiti praktično uporabiti biblijski nasvet. Biblija nas roti, naj izkazujemo ljubezen in odpuščamo. (Kološanom 3:12–14) Božja Beseda ne spodbuja, naj manjše težave rešujemo z ločitvijo. Pač pa se žena lahko odloči, da zapusti moža, če 1) on trmasto odklanja, da bi podpiral družino, 2) je tako nasilen, da ogroža njeno zdravje in življenje, ali 3) ji njegovo pretirano nasprotovanje onemogoča služiti Jehovu. (1. Korinčanom 7:12, 13) 7. Zakonca bi si morala biti zvesta. Prešuštvovanje je greh proti Bogu in zakoncu. (Hebrejcem 13:4) Zunajzakonski spolni odnosi so edini svetopisemski temelj za razvezo z možnostjo ponovne poroke. (Matevž 19:6–9; Rimljanom 7:2, 3) Jehova sovraži to, da se ljudje razvežejo brez svetopisemskega razloga in se poročijo z drugim. (Malahija 2:14–16)

Predzakonska spolnost, prešuštvo, bestialnost, krvoskrunstvo in homoseksualnost; vse to so resni grehi proti Bogu. (3. Mojzesova 18:6; Rimljanom 1:26, 27; 1. Korinčanom 6:9, 10) Če neki par živi skupaj, pa ni poročen, bi se moral raziti, ali pa se uradno poročiti. (Hebrejcem 13:4)

1. Ljudje častijo mnogo stvari. Toda Biblija nam pove, da je samo en PRAVI, RESNIČNI Bog. On je ustvaril vse v nebesih in na zemlji. Ker nam je dal življenje, je Edini, ki bi ga morali častiti. (1. Korinčanom 8:5, 6; Razodetje 4:11) 2. Bog ima mnogo nazivov, a samo eno ime. To ime je JEHOVA. V večini biblij so Božje ime odstranili in nadomestili z nazivoma GOSPOD ali BOG. Ko pa se je Biblija pisala, se je ime Jehova v njej pojavilo kakih 7000-krat! (2. Mojzesova 3:15, New World Translation; Psalm 83:18) 3. Jehova ima telo, toda to ni kakor naše. »Bog je duh,« pravi Biblija. (Janez 4:24) Duh je oblika življenja, ki je mnogo višja od naše. Noben človek ni še nikoli videl Boga. Jehova živi v nebesih, toda lahko vse vidi. (Psalm 11:4, 5; Janez 1:18) Kaj pa je sveti duh? To ni oseba kakor Bog. Je Božja dejavna sila. (Psalm 104:30, NW) 4. Biblija nam razodeva Jehovovo osebnost. Pokaže nam, da so Njegove lastnosti, ki najbolj stopajo v ospredje, ljubezen, pravičnost, modrost in moč. (5. Mojzesova 32:4; Job 12:13; Izaija 40:26; 1. Janezov 4:8) Pove nam, da je Bog tudi usmiljen, prijazen, odpustljiv, radodaren in potrpežljiv. Kot poslušni otroci bi se morali potruditi, da ga posnemamo. (Efežanom 5:1, 2) O Bogu se poučujemo iz stvarstva in Biblije 5. Ali naj bi se pri našem čaščenju klanjali podobam, slikam ali simbolom oziroma jih molili? Ne! (2. Mojzesova 20:4, 5) Jehova pravi, da moramo častiti le njega. Svoje slave ne bo delil z nobenim človekom ali stvarjo. Podobe nam ne morejo pomagati. (Psalm 115:4–8; Izaija 42:8) 6. Kako Boga lahko bolje spoznamo? En način je, da opazujemo stvari, ki jih je ustvaril, in globoko premišljujemo o tem, kar nam povedo. Božje stvarstvo nam odkriva, da je Bog zelo močan in moder. V vsem, kar je naredil, vidimo njegovo ljubezen. (Psalm 19:1–6; Rimljanom 1:20) Drug način, kako se lahko poučimo o Bogu, je, da preučujemo Biblijo. V njej nam Bog razkrije še mnogo več o tem, kakšen da je. Pripoveduje nam tudi o svojem namenu in o tem, kaj želi, da delamo. (Amos 3:7; 2. Timoteju 3:16, 17)

Če svoj razum polnimo s čistimi, neomadeževanimi mislimi, bo tudi naše vedenje čisto. (Filipljanom 4:8) Toda če se še naprej osredotočamo na nečiste stvari, bo to vodilo v hudobna dela. (Matevž 15:18–20) Ogibati bi se morali takih zabav, ki bi lahko umazale naš razum. Tega lahko polnimo s čistimi mislimi, če preučujemo Božjo Besedo.

IN MEMORIAM ANDREJ JAGODIČ - STANE (1926-2004) oficir Cankarjeve brigade, borec NOB, nosilec partizanske spomenice NOB 1941, nazadnje starešina Jehovovih prič Andrej Jagodič , s partizanskim imenom Stane, se je rodil 21. novembra 1926 v Ljubljani, kjer je končal osnovno šolo, gimnazijo, nato pa svoje šolanje nadaljeval na Fakulteti za kemijo in kemijsko tehnologijo. Prišlo je leto 1941, ki je s seboj prineslo vse krutosti vojne. Kot mlad fant je Andrej stopil med partizane in za svojo hrabrost prejel najvišje odlikovanje - partizansko spomenico 1941. Med partizani je njegovo pozornost pritegnila mlada Anda Stojanovič, s katero sta se leta 1955 poročila in istega leta povila prvo hčer, leta 1957 pa še drugo. Kot intelektualec, se je Andrej Jagodič politično udejstvoval v takratni Jugoslaviji, za kar je prejel številna odlikovanja. Radi so ga imeli vsi, od sodelavcev pa do sosedov in znancev. Bil je mož bistrega in nemirnega duha, ki ni poznal počitka in miru. Venomer je iskal boljše rešitve zase in za svojo družino. V svoji skromnosti je vedno znal priskočiti na pomoč ljudem, ki so pomoč potrebovali. Proti koncu življenja je postal s svojo družino član Krščanske skupnosti Jehovovih prič, kjer je kmalu dobil mesto steršine. Z ženo Ando sta oznanjevala po vsej Sloveniji, se trudfila za nov center v Duplici in še kaj bi lahko našteli. Njegova žena Anda, hčere z družinami kot Jehovove priče trdno zaupajo, da ga bo Bog v prihajajočem novem svetu pravičnosti obudil. (Janez 5:28,29; Razodetje 21:1-4) Medtem jih tolaži to, da je Andrej uporabil življenje na najboljši možen način - služil je svojemu Stvarniku. (pripovednik 21:1)

BOG hudobijo dopušča, milijoni na zemlji pa jo namerno izvajajo. Tako na primer napovedujejo vojne, na otroke mečejo bombe, uničujejo zemljo in povzročajo lakoto. Milijoni kadijo in zbolijo za rakom na pljučih, prešuštvujejo in se okužijo s spolno prenosljivimi boleznimi, prekomerno uživajo alkohol ter zbolijo za cirozo jeter in tako dalje. Takšni ljudje si ne želijo zares, da bi se hudobija končala. Želijo si le, da bi bile odstranjene posledice hudobije. Ko žanjejo to, kar so sejali, stokajo: »Zakaj ravno jaz?« In krivijo Boga, kot piše v Pregovorih 19:3 po prevodu The New English Bible: »Človeku uniči življenje njegova lastna neumnost in potem zato obtožuje GOSPODA.« In če bi Bog ustavil njihovo zlo početje, bi se pritoževali, da jim je odvzel pravico, da to počnejo! Jehova zlo dovoljuje predvsem zato, da bi odgovoril na Satanov izziv. Satan Hudič je trdil, da Bog na zemlji ne more imeti ljudi, ki bi mu tudi v preizkušnjah ostali zvesti. (Job 1:6–12; 2:1–10) Zato je Jehova Satana ohranil pri življenju, da bi ta lahko dokazal svojo trditev. (2. Mojzesova 9:16) Satan še vedno povzroča gorje, da bi človeštvo odvrnil od Boga, medtem ko skuša dokazati svojo trditev. (Razodetje 12:12) Toda Job je ostal značajen. Prav tako Jezus. Danes pa so značajni tudi pravi kristjani. (Job 27:5; 31:6; Matevž 4:1–11; 1. Petrov 1:6, 7)