Andreja Anda Jagodič

Ali Jehovove priče verujete v Jezusa? Da. Verujemo v Jezusa, ki je zase rekel: »Jaz sem pot in resnica in življenje. Nihče ne pride k Očetu drugače kakor po meni.« (Janez 14:6) Verjamemo, da je Jezus prišel na zemljo iz nebes in da je žrtvoval svoje popolno človeško življenje kot odkupnino. (Matej 20:28) Zaradi njegove smrti in vstajenja imajo tisti, ki verujejo vanj, možnost večno živeti. (Janez 3:16) Prav tako verjamemo, da Jezus sedaj vlada kot kralj Božjega nebeškega kraljestva, ki bo kmalu prineslo mir celotni zemlji. (Razodetje 11:15) Po drugi strani pa verjamemo Jezusu, ko je rekel: »Oče [je] večji od mene.« (Janez 14:28) Na podlagi teh besed smo prepričani, da Jezus ni Vsemogočni Bog, in ga zato ne častimo.

Kaj Sveto pismo pravi o homoseksualnosti? Sveto pismo odgovarja Ko je Bog ustvaril ljudi, je spolnost namenil samo moškemu in ženski, ki sta poročena drug z drugim. (1. Mojzesova 1:27, 28; 3. Mojzesova 18:22; Pregovori 5:18, 19) Sveto pismo obsoja vsakršno spolno aktivnost, ki ni med možem in ženo, pa naj gre za homoseksualni ali heteroseksualni odnos. (1. Korinčanom 6:18) K temu spadajo tudi božanje spolovil druge osebe ter oralna in analna spolnost. Čeprav Biblija ne odobrava homoseksualnih odnosov, pa tudi ne zagovarja sovraštva do homoseksualcev ali homofobije. Kristjanom je pravzaprav naročeno: »Vse spoštujte.« (1. Petrovo 2:17, Slovenski standardni prevod) Ali se človek lahko rodi homoseksualec? Sveto pismo ne govori neposredno o naravi homoseksualnih želja, priznava pa, da imamo vsi prirojeno nagnjenje k temu, da ravnamo v nasprotju z Božjimi zapovedmi. (Rimljanom 7:21–25) Biblija se ne osredotoča na vzrok homoseksualnih želja, vseeno pa prepoveduje homoseksualne odnose. Kako lahko človek ugaja Bogu, tudi če ga privlači isti spol? V Svetem pismu piše: »Ne dovolite svojemu telesu, da vas obvladuje. Usmrtite vsako željo po napačni spolnosti.« (Kološanom 3:5, Contemporary English Version) Napačne želje, ki vodijo k napačnim dejanjem, vam bo uspelo usmrtiti samo, če boste nadzorovali svoje razmišljanje. Če boste svoj um ves čas polnili s čistimi mislimi, vam bo lažje zavračati napačne želje. (Filipljanom 4:8; Jakob 1:14, 15) Čeprav utegne biti boj na začetku zelo težak, lahko ta čez čas postane lažji. Bog obljublja, da vam bo pomagal »se obnavljati v sili, ki žene vaš um«. (Efežanom 4:22–24) Boj s svojimi željami bijejo tudi milijoni tistih, ki imajo heteroseksualne želje, vendar se želijo ravnati po Božjih merilih. Med njimi so na primer tisti samski, ki imajo malo možnosti za poroko, ali pa tisti, ki so poročeni z nekom, ki ni zmožen spolne aktivnosti. Takšni se odločijo nadzorovati svoje spolno poželenje kljub skušnjavam, v katerih se morda znajdejo. Njihovo življenje je lahko srečno, prav kakor je lahko srečno tudi življenje posameznikov z istospolnimi nagnjenji, če si le resnično želijo ugajati Bogu. (5. Mojzesova 30:19)

Ali je Boga že kdo videl? Sveto pismo odgovarja Še noben človek ni dejansko videl Boga. (2. Mojzesova 33:20; Janez 1:18; 1. Janezovo 4:12) Sveto pismo pravi: »Bog je duh.« (Janez 4:24) Duh pa je oblika življenja, ki je človeškim očem nevidna. (1. Timoteju 1:17) Vendar pa lahko Boga vidijo angeli, saj so duhovna bitja. (Matej 18:10) Poleg tega so nekateri, ki umrejo, obujeni v nebesa z duhovnim telesom in potem lahko vidijo Boga. (Filipljanom 3:20, 21; 1. Janezovo 3:2) Kako lahko danes »vidimo« Boga V Svetem pismu je beseda »videti« pogosto rabljena v prenesenem pomenu in se takrat nanaša na razsvetljenje. (Izaija 6:10; Jeremija 5:21; Janez 9:39–41) Kdor želi spoznati Boga in njegove lastnosti, lahko v tem smislu z »očmi svojega srca« vidi Boga, če le ima vero. (Efežanom 1:18) Sveto pismo pokaže, kako si lahko pridobimo takšno vero. Seznanite se z Božjimi lastnostmi, ki so vidne v Njegovem stvarstvu, na primer z ljubeznijo in radodarnostjo pa tudi z modrostjo in močjo. (Rimljanom 1:20) Zvesti Božji služabnik Job se je potem, ko ga je Bog opozoril na svoja stvarjenjska dela, počutil, kot da bi videl Boga. (Job 42:5) Spoznajte Boga s preučevanjem Svetega pisma. »Če ga boš iskal, se ti bo pustil najti,« nam glede Boga zagotavlja Biblija. (1. kroniška 28:9; Psalm 119:2; Janez 17:3) Učite se o Bogu iz Jezusovega življenja. Ker je Jezus popolnoma odseval osebnost svojega Očeta, Boga Jehova, je lahko upravičeno rekel: »Kdor je videl mene, je videl tudi Očeta.« (Janez 14:9) V življenju ravnajte tako, kot je všeč Bogu, in boste videli, kako vam bo pomagal. Jezus je dejal: »Srečni tisti, ki so čistega srca, ker bodo videli Boga.« Kot je že bilo omenjeno, so nekateri, ki ugajajo Bogu, po smrti obujeni v nebesa in tako vidijo Boga. (Matej 5:8; Psalm 11:7) Ali niso Mojzes, Abraham in drugi videli Boga? Iz nekaterih svetopisemskih pripovedi se morda zdi, da so ljudje dejansko videli Boga. Toda v vseh teh primerih sobesedilo pokaže, da je Boga pravzaprav zastopal angel ali pa da je človek imel videnje, v katerem je videl Boga. Angeli. V starodavnih časih je Bog k ljudem pošiljal svoje predstavnike – angele, ki so govorili v njegovem imenu in so jih ljudje lahko videli. (Psalm 103:20) Na primer, Bog je nekoč govoril z Mojzesom iz srede gorečega grma in Biblija poroča, da »si je Mojzes zakril obraz, ker se je bal gledati v pravega Boga«. (2. Mojzesova 3:4, 6) Mojzes ni dejansko videl Boga, saj sobesedilo pokaže, da se mu je pravzaprav »prikazal Jehovov angel«. (2. Mojzesova 3:2) Čeprav v Svetem pismu piše, da je Bog »govoril z Mojzesom iz obličja v obličje«, pa to v resnici pomeni, da se je Bog z njim pogovarjal kot z zaupnim prijateljem. (2. Mojzesova 4:10, 11; 33:11) Mojzes ni dejansko videl Božjega obličja, saj so bila sporočila, ki jih je dobival od Boga, »izročena po angelih«. (Galačanom 3:19; Apostolska dela 7:53) Vendar pa je bila Mojzesova vera v Boga tako močna, da Sveto pismo zanj pravi, da je bil, kakor da bi »videl Nevidnega«. (Hebrejcem 11:27) Tako kakor je Bog po angelih komuniciral z Mojzesom, je komuniciral tudi z Abrahamom. Če nismo dovolj pozorni, lahko med branjem Biblije resda dobimo občutek, da je Abraham dejansko videl Boga. (1. Mojzesova 18:1, 33) Vendar pa sobesedilo odkriva, da so bili »trije možje«, ki so obiskali Abrahama, pravzaprav od Boga poslani angeli. Abraham je sprevidel, da so Božji predstavniki, in jih je nagovarjal, kakor če bi govoril neposredno z Jehovom. (1. Mojzesova 18:2, 3, 22, 32; 19:1) Videnja. Bog se je ljudem prikazoval tudi v videnjih. Na primer, ko Biblija pravi, da so Mojzes in Izraelci »videli [...] Izraelovega Boga«, to pravzaprav pomeni, da »so v videnju videli pravega Boga«. (2. Mojzesova 24:9–11) Sveto pismo včasih poroča, da so tudi preroki videli Jehova. (Izaija 6:1; Daniel 7:9; Amos 9:1) Sobesedilo v vsakem od teh primerov pokaže, da so dobili videnje o Bogu, ne pa, da so ga neposredno videli. (Izaija 1:1; Daniel 7:2; Amos 1:1)

Spiritizem je naslednje, s čimer Satan ljudi spravlja pod svojo oblast. Ljudje duhove lahko kličejo zato, da bi jih ti ščitili, škodovali drugim, napovedovali prihodnost ali delali čudeže. Satan je hudobna sila, ki je za vsemi temi praktikami. Da bi ugajali Bogu, ne smemo imeti nobenega opravka s spiritizmom. (5. Mojzesova 18:10–12; Dejanja 19:18, 19)

Spiritizem je naslednje, s čimer Satan ljudi spravlja pod svojo oblast. Ljudje duhove lahko kličejo zato, da bi jih ti ščitili, škodovali drugim, napovedovali prihodnost ali delali čudeže. Satan je hudobna sila, ki je za vsemi temi praktikami. Da bi ugajali Bogu, ne smemo imeti nobenega opravka s spiritizmom. (5. Mojzesova 18:10–12; Dejanja 19:18, 19)

Si pa pokvarjen do obisti!

1. Jezus je ustanovil eno pravo krščansko vero. Zato mora danes biti le eno telo ali skupina pravih častilcev Boga Jehova. (Janez 4:23, 24; Efežanom 4:4, 5) Biblija uči, da po ozki poti, ki vodi vživljenje, hodi le nekaj ljudi. (Matevž 7:13, 14) 2. Biblija je napovedala, da se bodo po smrti apostolov v krščansko občino pritihotapili napačni nauki in nekrščanske praktike. Možje bodo odtegnili vernike, da bodo posnemali njih namesto Kristusa. (Matevž 7:15, 21–23; Dejanja 20:29, 30) Zaradi tega opažamo toliko različnih ver, ki trdijo, da so krščanske. Kako pa lahko prepoznamo prave kristjane? 3. Najizrazitejša oznaka pravih kristjanov je njihova resnična medsebojna ljubezen. (Janez 13:34, 35) Ne učijo se misliti o sebi, da so boljši od ljudi drugih ras ali druge barve kože. Niti se ne učijo sovražiti ljudi iz drugih dežel. (Dejanja 10:34, 35) Zato ne sodelujejo v vojnah. Pravi kristjani so drug do drugega kot bratje in sestre. (1. Janezov 4:20, 21) Pravi kristjani se ljubijo med seboj, spoštujejo Biblijo in oznanjujejo Božje kraljestvo 4. Druga oznaka prave vere je to, da njeni člani zelo spoštujejo Biblijo. Sprejemajo jo kot Božjo Besedo in verjamejo temu, kar pravi. (Janez 17:17; 2. Timoteju 3:16, 17) Imajo jo za pomembnejšo od človeških zamisli ali običajev. (Matevž 15:1–3, 7–9) V vsakodnevnemživljenju skušajoživeti, kot jim Biblija svetuje. Zato ne oznanjujejo eno, delajo pa drugo. (Titu 1:15, 16) 5. Prava vera mora tudi častiti Božje ime. (Matevž 6: 9) Jezus je z Božjim imenom, Jehova, seznanjal druge. Pravi kristjani morajo delati ravno tako. (Janez 17:6, 26; Rimljanom 10:13, 14) Kdo so ljudje v vaši skupnosti, ki drugim pripovedujejo o Božjem imenu? 6. Pravi kristjani morajo oznanjevati Božje kraljestvo. Jezus ga je. O Kraljestvu je vedno govoril. (Lukež 8:1) Svojim učencem je zapovedal, naj oznanjujejo to isto sporočilo po vsej zemlji. (Matevž 24:14; 28:19, 20) Pravi kristjani verjamejo, da bo samo Božje kraljestvo prineslo pravi mir in varnost tej zemlji. (Psalm 146:3–5) 7. Jezusovi učenci ne smejo biti del tega hudobnega sveta. (Janez 17:16) Ne vpletajo se v svetne politične zadeve in družbene prevrate. Ogibajo se škodljivega vedenja, praktik in drž, ki so običajni v svetu. (Jakob 1:27; 4:4) Ali lahko prepoznate versko skupino v vaši skupnosti, ki ima te oznake pravih kristjanov?

Ali so vse religije dobre? ŽIVIMO v svetu presenetljive verske raznolikosti. Neka nedavna raziskava je odkrila, da po svetu obstaja 19 glavnih religij in kakih 10.000 manjših verskih skupnosti. Zaradi tako velikega števila različnih ver ljudje še nikoli prej niso imeli tolikšne izbire. Torej, ali je pomembno, katero religijo izberete? Nekateri pravijo, da so različne religije kakor različne poti, ki vodijo na goro. Vseeno jim je, katero pot izberejo, saj vse vodijo na isti kraj. Razmišljajo takole: če obstaja le en Vsemogočni Bog, potem morajo vse religije navsezadnje voditi k njemu. Ali vse poti vodijo k Bogu? Kaj je o tem dejal Jezus Kristus, eden najbolj spoštovanih verskih učiteljev v zgodovini? »Vstopíte skozi ozka vrata,« je rekel svojim učencem. Zakaj? »Kajti široka so vrata in prostorna je pot, ki vodi v pogubo in veliko jih hodi po njej. Kako ozka so vrata in tesna je pot, ki vodi v življenje, in malo jih je, ki jo najdejo.« (Matej 7:13, 14, Ekumenska izdaja) Ali je Jezus res rekel, da nekatere religije vodijo »v pogubo«? Ali pa je učil, da po prostorni poti hodijo samo tisti, ki ne verjamejo v Boga, medtem ko verni ljudje, ne glede na to, kateri veri pripadajo, hodijo po tesni poti, ki vodi v življenje? Jezus je takoj zatem, ko je izjavil, da obstajata samo dve poti, dejal: »Varujte se lažnih prerokov, ki prihajajo k vam v ovčjih oblačilih, znotraj pa so grabežljivi volkovi.« (Matej 7:15, SSP) Kasneje je rekel: »Ne pojde v nebeško kraljestvo vsak, ki mi pravi: ‚Gospod, Gospod,‘ ampak kdor spolnjuje voljo mojega Očeta, ki je v nebesih.« (Matej 7:21, EI) Če nekdo velja za preroka oziroma če nekdo trdi, da je Jezus njegov »Gospod«, je za takšnega posameznika razumno reči, da je verna oseba, ne pa nevernik. Očitno je Jezus opozoril, da niso vse religije dobre in da ne gre zaupati vsem verskim učiteljem. Ali je mogoče prepoznati tesno pot? Biblija je kakor zanesljiv zemljevid, ki lahko človeku pomaga najti pravo religijo. Kako lahko glede na to, da k Bogu ne vodijo vse poti, med več tisoč možnostmi najdete tesno pot, ki vodi v življenje? Razmislite o naslednji ponazoritvi: Zamislite si, da ste se izgubili v kakem velikem mestu. Odločite se, da boste prosili za pomoč. Nekdo vas prepričano napoti proti vzhodu. Drugi vam priporoča, da bi šli v zahodno smer. Spet tretji vam predlaga, da si izberete tisto smer, ki se zdi najboljša vam. Nazadnje pa nekdo vzame v roke zanesljiv zemljevid in vam pokaže pravo pot. Nato vam zemljevid podari, da si boste lahko na poti z njim pomagali. Ali ne bi bili sedaj bolj prepričani, da boste prišli tja, kamor ste namenjeni? Podobno tudi pri izbiri prave verske poti potrebujemo zanesljiv duhovni zemljevid. Ali takšen zemljevid obstaja? Seveda. Ta zemljevid je Biblija. V njej piše: »Vse Sveto pismo je navdihnjeno od Boga in koristno za poučevanje, svarjenje, za poboljševanje in vzgojo v pravičnosti.« (2. Timoteju 3:16, EI) V slovenščini je na voljo nekaj prevodov Biblije, ki jih lahko uporabite kot duhovni zemljevid. Izdajatelji te revije, Jehovove priče, so izdali zanesljiv biblijski prevod, in sicer Sveto pismo – prevod novi svet. Vendar če niste eden od Jehovovih prič, boste morda raje uporabili kak drug prevod, da bi ugotovili, po čem prepoznati dobro religijo in po čem slabo. Zato so v tem sklopu člankov citirani različni biblijski prevodi, ki jih na splošno spoštujejo pripadniki drugih ver. Ko boste brali članke v nadaljevanju, primerjajte to, kar že veste, s tem, kar piše v Bibliji. V mislih imejte, kaj je Jezus rekel o tem, kako ločiti med dobro in slabo religijo. Dejal je: »Vsako dobro drevo [rodi] dober sad, slabo drevo pa rodi slab sad. Dobro drevo ne more roditi slabega sadu, in slabo drevo ne more roditi dobrega sadu.« (Matej 7:17, 18, Antonín Chráska) Razmislite le o treh izmed dobrih sadov, po katerih se glede na Biblijo prepozna »dobro drevo«.

Kdor resno jemlje vero, bi moral biti prepričan, da je vera, za katero se je odločil, sprejemljiva Bogu in Jezusu. Zakaj bi bil drugače povezan s to vero? Jezus Kristus se ni strinjal z glediščem, da so številne religije v resnici različne poti, ki pa vse vodijo do rešitve. Ravno nasprotno, rekel je: »Tesna so vrata in ozka je pot, ki vodi v življenje, in malo jih je, ki jo najdejo.« (Matej 7:14) Jehovove priče verjamejo, da so našli to pot. Drugače bi poiskali drugo vero.

Ti si pa nespoštljiv do kraja.

B Toda v Svetem pismu piše: »Odvrzite od sebe vse to: srd, jezo, hudobnost, žaljenje in opolzko govorjenje.« (Kološanom 3:8)

Sveto pismo odgovarja Bog ima neomejeno silo, s katero deluje po vsem vesolju. Glede tega, kako je ustvaril brezštevilne milijarde zvezd, Sveto pismo pravi: »Povzdignite svoje oči kvišku in glejte. Kdo je ustvaril vse te zvezde? On [bog], ki jih vodi kakor vojsko po njihovem številu in jih vse kliče po imenu. Zaradi obilja njegove energije in zaradi njegove silne moči niti ena ne manjka.« (Izaija 40:25, 26) Ali je Bog samo neka mogočna sila? Ne, saj Biblija pravi, da ima občutke, na primer da lahko ljubi in sovraži. (Psalm 11:5; Janez 3:16) Prav tako odkriva, da lahko ljudje s svojim ravnanjem vplivamo na njegova čustva. (Psalm 78:40, 41) ALI IMA JEHOVA ČUSTVA? ČE JE odgovor pritrdilen, potem se nam postavi vprašanje: Ali s svojim vedenjem vplivamo na Božja čustva? Drugače povedano, ali lahko s svojim ravnanjem Boga razveseljujemo oziroma prizadenemo? Nekateri staroveški filozofi so trdili, da ne. Dokazovali so, da na Boga nihče ne more vplivati in da potemtakem nima čustev. Sveto pismo pa to stvar prikaže v čisto drugi luči, ko pravi, da Jehova premore nežna čustva in da se zelo zanima za to, kaj počnemo. Poglejmo si besede iz Psalma 78:40, 41. V 78. psalmu je opisano Božje ravnanje s staroveškim Izraelom. Ko je Jehova Izraelce rešil iz suženjstva v Egiptu, je želel z njimi navezati poseben odnos. Obljubil jim je, da bodo postali njegova »posebna lastnina« in bodo lahko na izreden način izpolnili njegov namen, če bodo le upoštevali njegove zakone. Izraelci so se strinjali in bili pripravljeni z njim skleniti Postavino zavezo. Ali so potem živeli v skladu s tem dogovorom? (2. Mojzesova 19:3–8) Najdragocenejše, kar lahko damo Jehovu, je to, da s svojim načinom življenja razveseljujemo njegovo srce. Psalmist je napisal: »Kolikokrat so se mu uprli v pustinji!« (40. vrstica) Naslednja vrstica pa pravi: »Vedno znova so preizkušali Boga.« (41. vrstica) Ali ste opazili, da pisec pravi, da je bilo Izraelcem v navadi, da so se upirali Bogu? Nespoštljivi in uporni so postali že na samem začetku – že v puščavi, kmalu po rešitvi iz Egipta. Začeli so godrnjati nad Bogom; dvomili so o tem, ali je sposoben in pripravljen skrbeti zanje. (4. Mojzesova 14:1–4) Neki priročnik za prevajalce Svetega pisma pravi, da se besede »so se mu uprli« lahko prevedejo tudi z »zakrknili so svoje srce pred Bogom« oziroma »Bogu so rekli ‚ne‘«. Ko pa so se pokesali, jim je Jehova iz usmiljenja odpustil. Vendar so se potem vedno znova vrnili na stara pota in se mu upirali. (Psalm 78:10–19, 38) Kako se je Jehova počutil vsakič, ko se mu je njegovo muhasto ljudstvo uprlo? V 40. vrstici piše, da so »ga prizadeli« oziroma »ga žalostili«, kot to piše v nekaterih drugih prevodih. V nekem biblijskem priročniku je pojasnjeno: »To pomeni, da so Hebrejci s svojim vedenjem povzročali bolečino – podobno kakor jo povzroča neposlušen in uporen otrok.« Tako kakor lahko neubogljiv otrok svojim staršem zada veliko srčno bolečino, so tudi uporni Izraelci »zadajali bolečine Svetemu Izraelovemu«. (41. vrstica) Kaj se lahko naučimo iz tega psalma? Pomirjajoče je vedeti, da je Jehova močno navezan na svoje častilce in da nad njimi ne obupa zlahka. Obenem pa je dobro imeti v mislih, da ima Jehova čustva in da s svojim vedenjem lahko vplivamo nanj. Kako to dejstvo vpliva na vas? Ali vas spodbuja k temu, da bi radi delali to, kar je prav? Pazimo, da ne bomo ravnali grešno, saj bi s tem Jehovovemu srcu prizadejali bolečino. Raje se odločimo, da bomo hodili po pravi poti in razveseljevali njegovo srce. Jehova točno to prosi vsakega svojega častilca: »Bodi moder, moj sin, in razveseljuj moje srce.« (Pregovori 27:11) Najdragocenejše, kar lahko damo Jehovu, je to, da s svojim načinom življenja razveseljujemo njegovo srce.

Nesramnež nespoštljivi!

Jehovove priče prihajamo iz številnih etničnih skupin in govorimo različne jezike, vendar pa nas družijo skupni cilji. Najpomembnejše nam je, da dajemo čast Jehovu, svetopisemskemu Bogu in Stvarniku vsega. Po najboljših močeh se trudimo posnemati Jezusa Kristusa in ponosni smo na to, da se imenujemo kristjani. Vsak od nas redno nameni nekaj svojega časa temu, da drugim ljudem pomaga spoznavati Sveto pismo in Božje kraljestvo. Ker pričujemo oziroma govorimo o Bogu Jehovu in njegovem Kraljestvu, smo znani kot Jehovove priče. Nekateri ljudje nas imenujejo tudi »jehovci«, toda ta izraz je neprimeren in z našega stališča zaničljiv.

Sram te naj bo!

Taganroško mestno sodišče je 30. julija 2014 obsodilo in izreklo kazen 7 od 16 Prič, ker v Taganrogu obiskujejo in organizirajo mirna verska srečanja. Do tega je prišlo, ker sodelujejo v verskih dejavnostih, ki so povsem običajne za Jehovove priče po vsem svetu. Ta razsodba predstavlja nevaren precedens za omejevanje verske svobode Prič po celotni Rusiji. Sodnik je določil, da bo razsodbo izrekel 28. julija 2014, vendar je to preložil na naslednji dan. Tako je 29. julija ves dan bral sodno odločitev, ki obsega 100 strani. Branje odločitve je nadaljeval še 30. julija dopoldan. Štiri občinske starešine je obsodil na zaporno kazen 5–5,5 let ter jim naložil denarno kazen v višini 100.000 rubljev (malo več kot 2000 evrov). Drugim trem Pričam je naložil denarno kazen v višini od 50.000 do 60.000 rubljev (od 1000 do 1200 evrov). Sodnik je opustil izvršitev vseh denarnih kazni, ker sta preiskava in sodna obravnava bili zunaj zastaralnega roka, poleg tega je pogojno odložil izvršitev zaporne kazni. Ostalih devet Prič je oprostil. Sodnik se je pri svoji odločitvi opiral na sodbo rostovskega regionalnega sodišča, ki je bila izrečena septembra 2009. Tamkajšnje sodišče je odločilo, da se ukine krajevna verska skupnost Jehovovih prič v Taganrogu. Čeprav se je razsodba iz leta 2009 nanašala samo na pravno osebo, je sodnik odločil, da so zato verske dejavnosti vseh Jehovovih prič v Taganrogu in okoliških okrožjih prepovedane. Med 15 mesecev trajajočim sojenjem so obtoženi dejali, da se ne bodo odpovedali svoji veri in bodo še naprej častili Boga kot Jehovove priče. Ker so obsojeni odločeni nadaljevati s svojo versko dejavnostjo, obstaja možnost, da jih bodo kot povratnike poslali v zapor. Viktor Ženkov, eden od odvetnikov obtoženih, je dejal: »Skrbi me, kaj bo ta odločitev pomenila za Jehovove priče v Rusiji. Organi pregona v Taganrogu in po vsej Rusiji lahko to odločitev uporabijo v kampanji za to, da bi še naprej nadlegovali in preganjali Jehovove priče ter jim grozili z zaporno kaznijo, in to samo zato, ker so verni.« Priče v Taganrogu se bodo pritožili na rostovsko regionalno sodišče.

»Vaši otroci do svojega petega leta živijo v varnem družinskem okolju in v tem obdobju je vanje lažje vcepiti dobre lastnosti. Toda ko pričnejo obiskovati šolo, so izpostavljeni različnim načinom ravnanja in govorjenja.« (Valter, Italija) OTROCI med odraščanjem vedno bolj raziskujejo svet okoli sebe. V stiku so z več ljudmi – prijatelji, s katerimi se igrajo, sošolci in sorodniki. Že prej omenjeni Valter je rekel, da niste več edini, ki vpliva na otroka, kot je to veljalo takrat, ko je bil še malček. Zato je nujno, da ga v teh letih poučite, kako pomembno je biti poslušen in se lepo vesti. Prav tako je pomembno, da mu priskrbite smernice glede tega, kaj je pravilno in kaj napačno.

14 Kaj morda storite, če želite, da bi vas kdo spoznal? Ali mu ne poveste svojega imena? Ali ima Bog ime? Mnoge religije odgovarjajo, da mu je ime »Bog« ali »Gospod«, vendar to nista osebni imeni. Sta le naziva, kakor na primer »kralj« in »predsednik«. Biblija uči, da ima Bog veliko nazivov. Dva od njih sta tudi »Bog« in »Gospod«. Vendar Biblija prav tako uči, da ima Bog osebno ime: Jehova. V Psalmu 83:18 piše: »Ti, ki ti je ime Jehova, [si] sam Najvišji nad vesoljno zemljo.« Če v vašem biblijskem prevodu ni tega imena, lahko pogledate v dodatek na straneh 195–97 v tej knjigi, da bi ugotovili, zakaj je tako. Dejstvo je, da se Božje ime v starodavnih biblijskih rokopisih pojavlja več tisočkrat. Torej Jehova želi, da njegovo ime poznate in ga uporabljate. Lahko bi dejali, da se vam po Bibliji želi predstaviti. 15. Kaj pomeni ime Jehova? 15 Bog si je nadel ime, ki ima globok pomen. Njegovo ime, Jehova, pomeni, da lahko izpolni vsako obljubo, ki jo izreče, in da lahko izvrši vse, kar se nameni. * Njegovo ime je edinstveno in samo On ga lahko nosi. Jehova je edinstven v številnih pogledih. Kako to? 16., 17. Kaj se lahko o Jehovu naučimo iz naslednjih nazivov: a) »Vsemogočni«, »Kralj večnosti« in c) »Stvarnik«? 16 Videli smo, da v Psalmu 83:18 o Jehovu piše: ‚Ti sam si Najvišji.‘ (Poudarili mi.) Prav tako je samo On opisan kot »Vsemogočni«. V Razodetju 15:3 piše: »Velika in čudovita so tvoja dela, Bog Jehova, Vsemogočni. Pravične in zanesljive so tvoje poti, Kralj večnosti.« Naziv »Vsemogočni« nam pove, da je Jehova najmogočnejše bitje, kar jih je. Njegove moči se ne da z ničimer primerjati; je neprekosljiva. Naziv »Kralj večnosti« pa nas spomni na to, da je Jehova edinstven še drugače. Samo on obstaja že od nekdaj. V Psalmu 90:2 piše: »Od vekomaj do vekomaj si ti Bog mogočni.« Ta misel vzbuja strahospoštovanje, ali ne? 17 Jehova je edinstven tudi v tem, da je samo on Stvarnik. V Razodetju 4:11 beremo: »Vreden si, Jehova, naš Bog, prejemati slavo, čast in moč, ker si vse ustvaril; po tvoji volji vse to obstaja in je bilo ustvarjeno.« Vse, česar se lahko spomnite – od nevidnih duhovnih bitij v nebesih do zvezd, ki krasijo nočno nebo, sadežev, ki rastejo na drevju, pa do rib, ki plavajo v oceanih in rekah – vse to obstaja zato, ker je Jehova Stvarnik!

Sedaj pa si še poglejmo, kako Biblija uporablja besedo »duh«. Nekateri menijo, da je »duh« samo druga beseda za »dušo«. Vendar ni tako. Biblija jasno pokaže, da se »duh« in »duša« nanašata na dve različni stvari. V čem se razlikujeta? Ko so biblijski pisci pisali o ‚duhu‘, so uporabljali hebrejsko besedo rúah oziroma grško besedo pneúma. Pomen teh besed lahko ugotovimo iz samega Svetega pisma. V Psalmu 104:29 denimo piše: »Vzameš jim [Jehova] sapo [rúah], in ginejo ter se povračajo v prah svoj.« V Jakobovem pismu 2:26 pa piše, da je »telo brez duha [pneúma] mrtvo«. V teh vrsticah se torej beseda ‚sapa‘ oziroma ‚duh‘ nanaša na tisto, kar daje telesu življenje. Brez duha je telo mrtvo. Zato se beseda rúah v nekaterih prevodih Biblije ne prevaja samo z »duh«, temveč tudi z »dih življenja«. Glede potopa v Noetovih dneh je Bog na primer rekel: »Pošljem potop, vode čez zemljo, pogubit vse meso, v katerem je dih življenja [rúah] pod nebom.« (1. Mojzesova 6:17; 7:15, 22) »Dih življenja« oziroma »duh« se torej nanaša na nevidno silo (življenjsko iskro), ki daje življenje vsem živim bitjem. Duša in duh nista eno in isto. Telo potrebuje duha ravno tako, kakor radio za svoje delovanje potrebuje elektriko. Da bi to še bolje razumeli, si predstavljajte prenosni radio. Ko vanj vstavite baterije in ga vklopite, ga elektrika iz baterij tako rekoč oživi. Brez baterij pa je radio mrtev. Enako je tudi z običajnim radiem, kadar ni priključen na električno omrežje. Podobno je z duhom. To je sila, ki oživi naše telo. Poleg tega duh, tako kakor elektrika, nima občutkov in ne more razmišljati. Je neosebna sila. Vendar naše telo brez tega duha oziroma življenjske sile ‚pogine ter se povrne v prah‘, kot je to dejal psalmist. Propovednik 12:7 pa glede smrti človeka takole pravi: »Prah [njegovega telesa] se povrne v zemljo, kakor je bil, duh pa se vrne k Bogu, ki ga je dal.« Ko duh oziroma življenjska sila telo zapusti, to umre in se vrne tja, od koder je prišlo – v zemljo. Enako se tudi življenjska sila vrne tja, od koder je prišla – k Bogu. (Job 34:14, 15; Psalm 36:9) To ne pomeni, da življenjska sila v resnici odide v nebesa. Ne, to pomeni, da je takrat, ko človek umre, vsakršno upanje za njegovo prihodnje življenje odvisno od Boga Jehova. Njegovo življenje je slikovito rečeno v Božjih rokah. Edino Bog lahko s svojo močjo povzroči, da se ta duh oziroma življenjska sila vrne v človeka in ga oživi. Kako tolažilno je vedeti, da bo Bog ravno to storil za vse, ki počivajo v »grobovih«! (Janez 5:28, 29) Jehova bo umrlemu človeku ob vstajenju oblikoval novo telo in ga oživil, tako da bo vanj vdihnil duha oziroma življenjsko silo. To bo zares radosten dan! Če bi radi izvedeli več o izrazih »duša« in »duh«, kakor se rabita v Bibliji, boste dragocene informacije našli v brošuri Kaj se zgodi z nami, ko umremo? in v knjigi Dopovedovanje iz Svetega pisma, na straneh 69–73; obe publikaciji izdali Jehovove priče. NA KAJ pomislite, ko slišite besedi »duša« in »duh«? Mnogi verjamejo, da se ta izraza nanašata na nekaj nevidnega in neumrljivega, kar obstaja v naši notranjosti. Mislijo, da ta nevidni del človeka ob smrti zapusti telo in živi naprej. Ker je to verovanje tako razširjeno, so mnogi presenečeni, ko izvedo, da Biblija tega sploh ne uči. Kaj pa potem v Božji Besedi piše glede tega, kaj sta duša in duh? BESEDA »DUŠA«, KOT SE RABI V BIBLIJI Najprej si poglejmo dušo. Morda se spomnite, da je bila Biblija prvotno napisana večinoma v hebrejščini in grščini. Ko so biblijski pisci pisali o duši, so uporabili hebrejsko besedo néfeš ali grško psyché. Ti dve besedi se v Svetem pismu pojavljata precej več kot 800-krat in Prevod novi svet ju dosledno prevaja z »duša«. Ob pregledovanju, kako se besedi »duša« ali »duše« rabita v Bibliji, postane jasno, da se v glavnem nanašata na 1. ljudi, 2. živali ali pa 3. na življenje človeka oziroma živali. Preglejmo nekaj svetopisemskih stavkov, ki osvetlijo te tri različne pomene. Ljudje. »V Noetovih dneh [. . .] se je nekaj ljudi, namreč osem duš, po vodi rešilo na varno.« (1. Petrovo 3:20) Jasno je, da se beseda ‚duše‘ na tem mestu nanaša na ljudi – na Noeta, njegovo ženo, njegove tri sinove in njihove žene. V Drugi Mojzesovi knjigi 16:16 so omenjena navodila, ki so jih Izraelci dobili glede nabiranja mane. Bilo jim je naročeno: »Vsak naj nabere tega [. . .] po številu vaših duš; vsak naj vzame tega za tiste, ki so v njegovem šatoru.« Količina mane, ki so jo nabrali, je bila torej odvisna od števila ljudi v vsaki družini. Nekatere druge biblijske zglede, da se izraza »duša« ali »duše« nanašata na ljudi, najdete v Prvi Mojzesovi knjigi 46:18, Jozuetovi knjigi 11:11, SSP, Apostolskih delih 27:37 in Pismu Rimljanom 13:1. Živali. V biblijski pripovedi o ustvaritvi beremo: »Reče Bog: Obilo naj rodé vode gibkih stvari [néfeš], živečih, in ptice naj letajo nad zemljo proti raztežju nebeškemu. In reče Bog: Rodi naj zemlja žive stvari [néfeš] po njih plemenih, živino in laznino in zveri zemeljske po njih plemenih! In zgodilo se je tako.« (1. Mojzesova 1:20, 24) V tem odlomku se ista hebrejska beseda, néfeš, nanaša na ribe, domače živali in zveri. Beseda néfeš je za ptice in druge živali uporabljena v naslednjih biblijskih stavkih: Prva Mojzesova knjiga 9:10, Tretja Mojzesova knjiga 11:46 in Četrta Mojzesova knjiga 31:28. Življenje človeka. Včasih pa beseda »duša« pomeni življenje človeka. Jehova je rekel Mojzesu: »Pomrli so vsi ljudje, ki so ti stregli po življenju [néfeš oziroma duša].« (2. Mojzesova 4:19) Premislite tudi o Jezusovih besedah: »Jaz sem dobri pastir, in dobri pastir dá svojo dušo za ovce.« (Janez 10:11) Jezus je v korist človeštva dal svojo dušo oziroma življenje. Povsem jasno je, da se beseda »duša« v teh biblijskih odlomkih nanaša na človekovo življenje. Več zgledov o tem pomenu besede »duša« boste našli v Prvi knjigi kraljev 17:17–23, Matejevem evangeliju 10:39, Janezovem evangeliju 15:13 in Apostolskih delih 20:10. Pri nadaljnjem preučevanju Božje Besede boste videli, da nikjer v vsej Bibliji ni najti besede »neumrljiv« ali »večen« v povezavi z besedo »duša«. Ravno nasprotno, Sveto pismo pravi, da je duša umrljiva. (Ezekiel 18:4, 20) KAJ JE POTEM »DUH«? Sedaj pa si še poglejmo, kako Biblija uporablja besedo »duh«. Nekateri menijo, da je »duh« samo druga beseda za »dušo«. Vendar ni tako. Biblija jasno pokaže, da se »duh« in »duša« nanašata na dve različni stvari. V čem se razlikujeta? Ko so biblijski pisci pisali o ‚duhu‘, so uporabljali hebrejsko besedo rúah oziroma grško besedo pneúma. Pomen teh besed lahko ugotovimo iz samega Svetega pisma. V Psalmu 104:29 denimo piše: »Vzameš jim [Jehova] sapo [rúah], in ginejo ter se povračajo v prah svoj.« V Jakobovem pismu 2:26 pa piše, da je »telo brez duha [pneúma] mrtvo«. V teh vrsticah se torej beseda ‚sapa‘ oziroma ‚duh‘ nanaša na tisto, kar daje telesu življenje. Brez duha je telo mrtvo. Zato se beseda rúah v nekaterih prevodih Biblije ne prevaja samo z »duh«, temveč tudi z »dih življenja«. Glede potopa v Noetovih dneh je Bog na primer rekel: »Pošljem potop, vode čez zemljo, pogubit vse meso, v katerem je dih življenja [rúah] pod nebom.« (1. Mojzesova 6:17; 7:15, 22) »Dih življenja« oziroma »duh« se torej nanaša na nevidno silo (življenjsko iskro), ki daje življenje vsem živim bitjem. Duša in duh nista eno in isto. Telo potrebuje duha ravno tako, kakor radio za svoje delovanje potrebuje elektriko. Da bi to še bolje razumeli, si predstavljajte prenosni radio. Ko vanj vstavite baterije in ga vklopite, ga elektrika iz baterij tako rekoč oživi. Brez baterij pa je radio mrtev. Enako je tudi z običajnim radiem, kadar ni priključen na električno omrežje. Podobno je z duhom. To je sila, ki oživi naše telo. Poleg tega duh, tako kakor elektrika, nima občutkov in ne more razmišljati. Je neosebna sila. Vendar naše telo brez tega duha oziroma življenjske sile ‚pogine ter se povrne v prah‘, kot je to dejal psalmist. Propovednik 12:7 pa glede smrti človeka takole pravi: »Prah [njegovega telesa] se povrne v zemljo, kakor je bil, duh pa se vrne k Bogu, ki ga je dal.« Ko duh oziroma življenjska sila telo zapusti, to umre in se vrne tja, od koder je prišlo – v zemljo. Enako se tudi življenjska sila vrne tja, od koder je prišla – k Bogu. (Job 34:14, 15; Psalm 36:9) To ne pomeni, da življenjska sila v resnici odide v nebesa. Ne, to pomeni, da je takrat, ko človek umre, vsakršno upanje za njegovo prihodnje življenje odvisno od Boga Jehova. Njegovo življenje je slikovito rečeno v Božjih rokah. Edino Bog lahko s svojo močjo povzroči, da se ta duh oziroma življenjska sila vrne v človeka in ga oživi. Kako tolažilno je vedeti, da bo Bog ravno to storil za vse, ki počivajo v »grobovih«! (Janez 5:28, 29) Jehova bo umrlemu človeku ob vstajenju oblikoval novo telo in ga oživil, tako da bo vanj vdihnil duha oziroma življenjsko silo. To bo zares radosten dan! Če bi radi izvedeli več o izrazih »duša« in »duh«, kakor se rabita v Bibliji, boste dragocene informacije našli v brošuri Kaj se zgodi z nami, ko umremo? in v knjigi Dopovedovanje iz Svetega pisma, na straneh 69–73; obe publikaciji izdali Jehovove priče.

Duša Definicija: V Bibliji se ”duša“ prevaja iz hebrejske besede néphesh in grške besede psykhé. Biblijska raba kaže, da je duša v resnici oseba ali žival, oziroma njuno življenje. Za mnoge je ”duša“ nematerialni ali duhovni del človekovega bitja, ki preživi telesno smrt. Drugi jo imajo za življenjsko počelo. Toda ti mišljenji nista biblijski. Kako nam Biblija pomaga razumeti, kaj je duša? 1. Mojz. 2:7: ”Tedaj upodobi Gospod Bog človeka iz prahu zemeljskega in vdahne v nosnice njegove dih življenja, in tako je postal človek živa duša.“ (Upoštevaj, da človek ni dobil duše, ampak da je postal duša, živa oseba.) (Hebrejska beseda, ki se tukaj prevaja z ”duša“ je néphesh. Prevodi KJ, AS in Dy jo enako prevajajo. V prevodih RS, JB, NAB in v slovenskem EI beremo ”bitje“. NE zapiše ”stvarjenje“, Kx pa ”oseba“.) 1. Kor. 15:45: ”Tako je tudi pisano: ’Postal je prvi človek Adam duša živa‘. Zadnji Adam je postal duh oživljajoč.“ (Tako se Krščanski grški spisi skladajo s Hebrejskimi spisi glede tega, kaj je duša.) (Grška beseda, ki se tukaj prevaja z ”duša“, je psykhé v tožilniku. V KJ, AS, Dy, JB, NAB in Kx beremo ”duša“. V RS, NE, TEV in EI tudi piše ”bitje“.) 1. Pet. 3:20: ”V dneh Noetovih . . . se je v njej malo, to je osem duš na varno rešilo po vodi.“ (Grška beseda, ki se tukaj prevaja z ”duša“ je psykhaí, množinska oblika psykhé. V KJ, AS, Dy in Kx tudi beremo ”duše“. V JB in TEV ”ljudje“, prevodi RS, NE in NAB uporabljajo izraz ”osebe“.) 1. Mojz. 9:5: ”Saj bom tudi zahteval zadostitev za kri vašo, duš (ali ”življenj“; hebrejski izraz iz besede néphesh) vaših kri.“ (Tukaj piše, da ima duša kri.) Joz. 11:11, NW: ”Potolkli so vse duše [hebrejsko néphesh], kar jih je bilo v njem, z ostrim mečem.“ (Dušo je po tem zapisu mogoče udariti z mečem, zato ta pač ne more biti duh.) Kje pravi Biblija, da so živali duše? 1. Mojz. 1:20, 21, 24, 25: ”In reče Bog: Obilo naj rodé vode gibkih stvari, živečih* . . . In ustvaril je Bog velike morske živali in vse žive stvari, ki se gibljejo, ki so jih obilo rodile vode, po njih plemenih, in vse ptice krilate po njih plemenih. . . . In reče Bog: Rodi naj zemlja žive stvari po njih plemenih . . . In naredil je Bog zveri zemeljske po njih plemenih in živino po njenih plemenih in vso laznino zemeljsko po njenih vrstah. (*V hebrejščini je na tem mestu beseda néphesh. Ro zapiše ”duša“. Nekateri prevodi pa zapišejo ”bitja“.) 3. Mojz. 24:17, 18: ”In kdor ubije kateregakoli človeka [hebrejsko néphesh], mora umreti; kdor pa ubije katero živino [hebrejsko néphesh], jo mora povrniti: življenje za življenje.“ (Upoštevaj, da se ista hebrejska beseda za dušo uporablja v obeh primerih, za človeka in za živali.) Raz. 16:3: ”In postane kri, kakor kri mrliča, in umrje vsaka duša* živa, kar jih je v morju.“ (Torej tudi Krščanski grški spisi kažejo, da so živali duše.) (*Grška beseda tukaj je psykhé. V KJ, AS in Dy jo prevajajo z ”duša“. Nekateri prevajalci uporabljajo izraz ”stvarjenje“ ali ”stvar“.) Ali drugi učenjaki, ki niso Jehovove priče, priznavajo, da je duša to, kar pravi Biblija? ”V S[tari] Z[avezi] ni cepljenja [razdeljivosti] med telesom in dušo. Izraelec je videl stvari konkretno, videl jih je celovite, zato je imel človeka za osebnost in ne za sestavljenko. Izraz nepeš [néphesh], čeravno preveden z našo besedo duša, nikakor ne pomeni dušo, ločeno od telesa ali od posameznika. . . . Izraz [psykhé] iz N[ove] z[aveze] ustreza besedi nepeš. Lahko pomeni življenjsko počelo, življenje samo ali živo bitje.“ (New Catholic Encyclopedia, 1967, Zv. XIII, str. 449, 450) ”Hebrejski izraz za ’dušo‘ (nefesh, tisto kar diha) je uporabljal Mojzes, . . . označeval je ’živo bitje‘ in je enako uporaben tudi za nečloveško bitje. . . . Uporaba besede psychē (’duša‘) je v Novi zavezi primerljiva z nefesh.“ (The New Encyclopœdia Britannica, 1976, Macropœdia, Zv. 15, str. 152) ”Vera, da duša živi po smrti telesa, je prej stvar filozofskega in teološkega razmišljanja kot pa preproste vere in je na ta način tudi nikjer v Svetem pismu ne najdemo razložene.“ (The Jewish Encyclopedia, 1910, Zv. VI, str. 564) Ali lahko človeška duša umre? Ezek. 18:4: ”Glej, vse duše so moje; kakor duša očetova, tako duša sinova je moja; duša,* ki greši, umrje.“ (*V hebrejščini piše néphesh z določnim členom. V KJ, AS, RS, NE in Dy ga prevajajo z ”dušo“. Nekateri prevajalci pa zapišejo ”človek“ ali ”oseba“.) Mat. 10:28: ”Ne bojte se tistih, ki ubijajo telo, duše [ali ”življenja“] pa ne morejo ubiti. Bojte se marveč tistega, ki more i dušo* i telo pogubiti v pekel!“ (*Grščina ima tu tožilniško obliko psykhé. KJ, AS, RS, NE, TEV, Dy, JB in NAB jo prevajajo z ”duša“.) Ap. dela 3:23: ”Da se vsaka duša [grško psykhé], ki ne bo poslušala tega preroka, iztrebi izmed ljudstva.“ Ali človeška duša (človek) lahko živi večno? Glej strani 431-435 pod naslovom ”Življenje“. Ali je duša isto kot duh? Prop. 12:7: ”Prah se povrne v zemljo, kakor je bil, duh [ali življenska sila; hebrejsko rúach] pa se vrne k Bogu, ki ga je dal.“ (Upoštevaj, da je hebrejska beseda za duh rúach; beseda, ki je prevedena z duša, je pa néphesh. Iz besedila vidimo, da to ne pomeni, da bi duh potoval vse do Boga osebno, ampak da je vsako upanje na ponovno življenje odvisno od Boga. Podobno lahko tudi rečemo: Če kupec ne izvrši potrebnega vplačila za posestvo, se le-to ”vrne“ lastniku.) (KJ, AS, RS, NE, EI in Dy tukaj prevajajo rúach z ”duh“. V NAB beremo ”življenjski dih“.) Prop. 3:19: ”Kajti kar se naključi otrokom človeškim in kar se naključi živalim, je ista naključba: kakor te umrjo, umrjo tudi oni, in enak dih [hebrejsko rúach] imajo vsi.“ (Tako imajo oboji, tako ljudje kot živali, kot je prikazano, isti rúach ali dih. Za pojasnilo 20. in 21. vrstice glej stran 68.) Heb. 4:12: ”Živa je namreč beseda Božja in krepka in ostrejša nego vsak dvorezen meč, in prodira prav do ločitve duše [grško psykhés; ”življenje“, NE] in duha [grško pneúmatos], členovja in mozga, in je sodnik naklepov in misli srca.“ (Upoštevaj, da tudi grška beseda za duh ni ista, kot za dušo.) Ali se zavestno življenje osebe nadaljuje, ko duh zapusti telo? Ps. 146:4: ”Duh njegov [hebrejsko rúach] izide, pa se povrne v prah svoj, isti dan minejo vse misli njegove.“ (NAB, Ro, Yg in Dy [145:4] prevajajo rúach z ”duh“. Nekateri prevajalci pravijo ”dih“.) (Tudi Psalm 104:29.) Kje je izvor krščanskega verovanja v nematerialno, neumrljivo dušo? ”Krščanska zamisel duhovne duše, ki jo je ustvaril Bog in jo vdahnil v telo ob spočetju, da je s tem človek postal živa celota, je plod dolgoletnega razvoja krščanske filozofije. Šele z Origenom [umrl okoli 254 n.š.] na Vzhodu in svetim Avguštinom [umrl 430 n.š.] na Zahodu je bila duša zasnovana kot duhovna substanca in se je iz njene narave oblikovala filozofska misel. . . . Njegov [Avguštinov] nauk . . . veliko dolguje neoplatizmu (tudi nekaj pomankljivosti). (New Catholic Encyclopedia, 1967, Zv. XIII, str. 452, 454) ”Koncept nesmrtnosti je rezultat grškega mišljenja, upanje na vstajenje pa pripada judovski misli. . . . Po Aleksandrovem zavzetju je judovstvo postopoma prisvojilo grške zamisli.“ (Dictionnaire Encyclopédiqe de la Bible, Valence, Francija, 1935, urednik Alexandre Westphal, Zv. 2, str. 557) ”Neumrljivost duše je grška ideja, ki se je oblikovala v starodavnih skrivnostnih kultih, izpopolnil pa jo je filozof Platon.“ (Presbyterian Life, 1. maja 1970, str. 35) ”Ali sploh verujemo v smrt? . . . Ali ni to le ločitev duše od telesa? In biti mrtev je izpolnitev tega; ko duša živi sama zase in je osvobojena telesa, telo pa je osvobojeno duše, kaj je to drugega kot smrt? . . . In ali duša dopušča možnost smrti? Ne. Torej je duša neumrljiva? Da.“ (Plato’s ”Phaedo“, pogl. 64, 105, objavljeno v Great Books of the Western World, 1952, urednik R. M. Hutchins, Zv. 7, str. 223, 245, 246) ”Kakor smo videli, so se babilonski teologi ukvarjali s problemom nesmrtnosti. . . . Niti ljudje niti voditelji verskih misli se niso nikoli mogli sprijazniti s popolnim uničenjem tega, kar je enkrat že obstajalo. Smrt je bila prehod v drugo obliko življenja“. (M. Jastrow, ml., The Religion of Babylonia and Assyria, Boston 1898, str. 556) Glej tudi strani 306, 307, pod naslovom ”Smrt“.

Kako bi odgovorili? • Da • Ne • Mogoče KAJ PRAVI SVETO PISMO »Obrisal jim bo [bog] vse solze z oči in smrti ne bo več, pa tudi žalovanja, vpitja in bolečine ne bo več.« (Razodetje 21:4, Prevod novi svet) KAJ LAHKO TO POMENI ZA VAS • Zagotovilo, da za naše težave ni nikoli odgovoren Bog. (Jakob 1:13) • Tolažbo, saj vemo, da Bog čuti z nami, ko trpimo. (Zaharija 2:8) • Upanje, da bo vsakršnega trpljenja res konec. (Psalm 37:9–11) ALI RES LAHKO VERJAMEMO TEMU, KAR PRAVI SVETO PISMO? Lahko, in za to imamo vsaj dva razloga: • Boga boli, ko vidi krivico in trpljenje. Razmislimo, kako se je Bog Jehova počutil, ko so v biblijskih časih kruto ravnali z njegovimi častilci. Sveto pismo pravi, da mu je bilo hudo, ko »so jih zatirali«. (Sodniki 2:18) Bog Jehova čuti močan odpor do tistih, ki škodijo drugim. V Svetem pismu denimo beremo, da se mu gnusijo »roke, ki prelivajo nedolžno kri«. (Pregovori 6:16, 17) • Bog se zanima za nas kot posameznike. Resda »vsakdo pozna svojo nadlogo in bolečino«, vendar jo pozna tudi Jehova! (2. kroniška 6:29, 30) Jehova bo po svojem Kraljestvu kmalu dosegel, da ne bo nihče več trpel. (Matej 6:9, 10) Do takrat pa bo nežno tolažil vse, ki ga iskreno iščejo. (Apostolska dela 17:27; 2. Korinčanom 1:3, 4) Če nimate Svetega pisma, ga lahko berete na spletnem mestu www.jw.org/sl. (Pojdi na PUBLIKACIJE > SVETO PISMO.) V RAZMISLEK: Zakaj Bog dopušča trpljenje? Odgovor na to vprašanje lahko najdete v Svetem pismu v RIMLJANOM 5:12 in 2. PETROVEM 3:9.

Kako bi vi odgovorili na ti dve vprašanji? Morda o tem res niste še nikoli razmišljali. Ali pa se morda sprašujete,kako se ti vprašanji sploh navezujeta druga na drugo, in pravite: ,Seveda smo za svoja dejanja odgovorni Bogu. Pa tudi vse, kar nam je namenila usoda, se bo zgodilo.‘ Če je takšno tudi vaše mnenje, prosimo, postojte za trenutek in razmislite! Komu smo odgovorni za svoja dejanja? Bogu. Toda kdo nam potem določa našo usodo? Mnogi bi prav tako odgovorili: »Bog.« Pa je to logično? Ali bi vi koga prisilili, da stori kaj, za kar bi ga kasneje krivili? Zamislite si očeta, ki zjutraj zaklene hišna vrata, da bi s tem svojemu sinu preprečil iti ven. Ko pa se zvečer vrne domov, ugotovi, da je bil sin ves dan doma. Kaj če ga sedaj oče vpraša, zakaj ni šel iz hiše, morda ga celo kaznuje, češ da je len? Ali bi bilo to pravično? Kaj bi si vi mislili o takšnem očetu? ,Kaj takega se ne more zgoditi,‘ boste dejali. Vendarle pa nekateri govorijo, da Bog dela ravno to. Če sta tako dobro kot slabo od Boga in če nam je tako rekoč že vse vnaprej določil, zakaj bi mu potem morali biti odgovorni, kadar delamo slabo? Če delamo to, kar je določil Bog, zakaj smo mu potem odgovorni za svoja dejanja? Zakaj moramo Bogu dajati odgovor za nekaj, pri čemer nismo imeli nobene izbire? Morda v tem trenutku razmišljate: ,To je zelo globoka téma. Kdo smo mi, da bi razumeli Božje poti? Naj o tem razpravljajo teologi. Toda razmislite. Ta vprašanja zadevajo vse nas. V tem svetu imamo le eno življenje in to prav hitro mineva. Naš način življenja je nadvse odvisen od tega, kako si odgovorimo na prej omenjeni vprašanji. Če je Bog določil našo usodo, zakaj bi si prizadevali izboljševati se? Zakaj bi se sploh trudili učiti o Bogu? Besede, kot so »prav« in »narobe«, »greh« in »zasluga«, so nepomembne. Če nam je usojeno, da storimo kaj, za kar menimo, da je narobe, potem bomo to vsekakor storili, saj ne moremo spremeniti tega, kar nam je bilo vnaprej določeno. Če so stvari res takšne, zakaj nas potem Bog uči svoje zapovedi? Zakaj je poslal preroke? Zakaj so bile napisane knjige, imenovane Božja Beseda? Ali ne bi bilo vse to nesmiselno, če bi zadeve krojila usoda? Človeška inteligenca prav gotovo ugovarja razmišljanju, ki nasprotuje samo sebi. Človekov logični razum tega ne more sprejeti. Če pa imamo po drugi strani svobodno voljo in smo za svoja dejanja odgovorni Bogu, potem moramo svoje kratko življenje uporabiti za to, da si o njem in njegovih namenih pridobimo točno spoznanje ter da se naučimo živeti tako, kot je njemu pogodu. Za vsakega živega človeka postane to osebna odgovornost. Nihče ne more služiti Bogu namesto nas. To nas spomni na pregovor »Vsak je svoje sreče kovač«, kar pomeni, da mora vsak sam dajati odgovor za svoja napačna dejanja. Ali vidite, zakaj je tako pomembno spoznati prave odgovore na vprašanji: Ali smo za svoja dejanja odgovorni Bogu? Ali pa nam življenje kroji usoda? Kje najti odgovore Kje lahko najdemo odgovore na naša vprašanja? Eno takšno mesto je v Bibliji, ki jo v islamskem svetu poznajo kot Taurat, Zabur in Indžil in jo priznavajo za »Božjo Besedo«.* V Bibliji beremo naslednje: »Ako pa se brezbožnik odvrne od vseh grehov svojih, ki jih je storil, in bo hranil vse postave moje in delal, kar je postavno in pravično, gotovo bo živel, ne umrje. Ali mi je res po volji smrt brezbožnikova? [. . .] ni li mi bolj všeč, da se izpreobrne od svojega dejanja ter živi?« (Ezekiel 18:21, 23) Očitno je mogoče, da se hudoben človek spremeni. Ni mu usojeno, da bo za vedno ostal hudoben. Do istega sklepa lahko pridemo še po enem biblijskem odlomku: »Sin človečji, za čuvaja sem te postavil [. . .] da bi jih, čujoč besedo iz mojih ust, svaril v mojem imenu. Ako rečem brezbožniku: Gotovo umreš! a ti ga ne posvariš in ne govoriš, da odvrneš brezbožnika s krivične poti njegove, da ga ohraniš v življenju: umre ta brezbožnik v krivici svoji, ali kri njegovo bom zahteval iz tvojih rok.« (Ezekiel 3:17, 18) Da, Božja Beseda jasno pove, da usoda ne kroji človekovega življenja. Človek lahko izbira. Lahko dela ali dobro ali slabo. In če iz nevednosti dela slabo, se lahko, ko spozna resnico, spremeni in potem dela dobro ter si tako pridobi življenje. Očitno je torej, da smo sami odgovorni za svoja dejanja. Kako lahko izberete? Biblija govori, da je naš Stvarnik Bog ljubezni, v katerem ni nobene hudobije. Ta Bog ljubezni pravi: »Predložil sem ti danes življenje in smrt, blagoslov in prokletstvo: izvoli si torej življenje, da bi živel ti in zarod tvoj.« (5. Mojzesova 30:19) Bog je človeka ustvaril s svobodno voljo. Ko so se ljudje odločili, da ne bodo več delali v skladu z Božjim namenom, so postali podvrženi smrti. Vendar pa vi lahko izberete življenje. Toda izbrati morate sami. Nihče ne more tega storiti namesto vas. In kako izberete življenje? Najprej se morate prepričati, da je Biblija Božja navdihnjena Beseda. Za to jo je treba iskreno in brez predsodkov preučevati. Zatem se morate iz Biblije naučiti, zakaj je Bog ustvaril človeka, zakaj umiramo, kaj se zgodi po smrti in kako lahko ugajate Bogu. Ne recite: ,To je zelo težka naloga; jaz tega ne zmorem.‘ Ali bi Bog obljubil življenje in nato nekaterim onemogočil, da bi ga dosegli? Če so informacije, ki jih potrebujemo, v Bibliji, ali nam ne bo potem Bog pomagal pri našem preiskovanju te knjige? Le iskreno si prizadevajte. To je nekaj največ vrednega, kar lahko storite. Časi so nujni In nikar ne odlašajte. Časi so nujni. V Bibliji najdemo sestavljeno »znamenje«, ki označuje zadnje dneve te stvarnosti. (Matevž 24:3) Navajamo nekaj delov tega znamenja: »Vstane namreč narod proti narodu in kraljestvo zoper kraljestvo.« »Bodo lakote.« (Matevž 24:7) »Bodo veliki potresi.« ,Po raznih krajih bodo kuge.‘ (Lukež 21:11) »Krivičnost [se] razmnoži.« (Matevž 24:12) Biblija pravi, da se bodo ti in drugi deli tega znamenja zadnjih dni dogajali skupaj. Vsi dokazi kažejo, da je to znamenje vidno vse od izbruha prve svetovne vojne leta 1914. Zaradi tega vas pozivamo, da brez odlašanja raziščete Biblijo. Božja Beseda nam govori: »Poslušajmo konec vse propovedi: Boga se boj in zapovedi njegove izpolnjuj, kajti to je vsa dolžnost človekova. Zakaj Bog privede vsako delo, bodisi dobro ali hudo, na sodbo o vsem skritem.« (Propovednik 12:13, 14)

5 Če 'iščete‘ odgovore na pomembna vprašanja, boste ugotovili, da vam takšno iskanje lahko zelo koristi. (Pregovori 2:1-5) Ne glede na to, kaj so vam drugi morda povedali, odgovori obstajajo in jih lahko najdete - zapisani so v Bibliji. Odgovori niso tako zapleteni, da jih ne bi mogli razumeti. Poleg tega nam vlijejo upanje in nas razveselijo. Pomagajo nam lahko, da že danes zadovoljno živimo. Najprej pa si poglejmo vprašanje, ki vznemirja mnoge ljudi. Mnogi mislijo, da je odgovor na to vprašanje pritrdilen. 'Ali ne bi bilo na svetu povsem drugače,‘ ugovarjajo, 'če bi bilo Bogu mar?‘ Ko se ozremo okoli sebe, vidimo, da je svet prežet z vojnami, sovraštvom in bedo. Tudi mi sami zbolimo, prenašamo trpljenje ali pa nam smrt vzame koga od naših ljubljenih. Zato mnogi pravijo: 'Ali ne bi Bog vsega tega preprečil, če bi mu bilo mar za nas in za naše težave?‘ 7 Še hujše pa je, da včasih verski učitelji navajajo ljudi na razmišljanje, da je Bog trdosrčen. Kako? Ko se zgodi kaj zelo hudega, jim rečejo, da je bila to Božja volja. Takšni učitelji pravzaprav za slabe reči, ki se dogajajo, krivijo Boga. Ali je Bog res takšen? Kaj Biblija v resnici uči? V Jakobovem pismu 1:13 je zapisan odgovor: »Naj med preizkušnjo nihče ne reče: 'Bog me preizkuša.‘ Boga namreč z zlom ni mogoče preizkušati, pa tudi on sam ne preizkuša nikogar.« Torej za hudobijo, ki jo vidite okoli sebe, nikoli ni kriv Bog. (Job 34:10-12) Res sicer dopušča, da se dogajajo slabe reči. Vendar je velika razlika med tem, da nekdo nekaj dopušča, in med tem, da nekaj povzroča. 8 Zamislite si na primer modrega in ljubečega očeta, ki ima odraslega sina. Ta sin še vedno živi doma pri starših. Ko postane uporen in se odloči oditi od doma, ga oče ne skuša ustaviti. Sin začne živeti neprimerno in zabrede v težave. Ali je vzrok sinovih težav oče? Ne. (Luka 15:11-13) Podobno tudi Bog ljudi ne ustavi, ko si izberejo napačno pot v življenju. Vendar pa ni on vzrok problemov, ki zaradi tega nastanejo. Torej bi bilo gotovo nepravično kriviti Boga za vse težave, ki pestijo človeštvo. 9 Bog ima dobre razloge, da človeštvu pusti hoditi po napačni poti. Kot moder in mogočen Stvarnik svojih razlogov ljudem ni dolžan pojasnjevati. Toda ker nas ima rad, to vseeno počne. Več o teh njegovih razlogih boste spoznali v 11. poglavju. Vendar bodite prepričani, da Bog ni odgovoren za probleme, ki nas pestijo. Ravno nasprotno, daje nam edino upanje za rešitev! (Izaija 33:2) 10 Poleg tega je Bog svet. (Izaija 6:3) To pomeni, da je brezmadežen in čist. V njem ni niti sledu hudobije. Zato mu lahko popolnoma zaupamo. Tega pa ne moremo trditi za ljudi, ki včasih postanejo pokvarjeni. Celo najbolj pošten človek na oblasti pogosto nima moči, da bi popravil škodo, ki jo povzročajo slabi ljudje. Bog pa je vsemogočen. Lahko in tudi bo odpravil vse posledice hudobije, ki jih čuti človeštvo. Ko bo Bog ukrepal, bo to storil tako, da bo zlo za vedno odstranil! (Psalm 37:9-11) Kako pa Bog medtem gleda na to, kar se dogaja na svetu in v vašem življenju? Kot prvo, Biblija uči, da Bog »ljubi pravico«. (Psalm 37:28) Torej se zelo zanima za to, kaj je prav in kaj narobe. Sovraži vsakršno krivico. V Bibliji piše, da je Boga 'bolelo v srce‘, ko je bil svet v preteklosti poln hudobije. (1. Mojzesova 6:5, 6) Bog se ni spremenil. (Malahija 3:6) Še vedno mu ni všeč, ko mora gledati trpljenje, ki je razširjeno po vsem svetu. Prav tako mu ni všeč, ko vidi, da ljudje trpijo. 'Mar mu je za vas‘, pravi Biblija. (1. Petrovo 5:7) 12 Zakaj smo lahko prepričani, da Bogu ni všeč, ko mora gledati trpljenje? Tukaj je še en dokaz. Biblija uči, da je bil človek ustvarjen po Božji podobi. (1. Mojzesova 1:26) Potemtakem imamo dobre lastnosti zato, ker jih ima tudi Bog. Na primer, ali niste vznemirjeni, ko vidite, da trpijo nedolžni ljudje? Če je za takšne krivice mar vam, ste lahko prepričani, da je Bogu še toliko bolj. 13 Nekaj najboljšega pri ljudeh je sposobnost ljubiti. Tudi v tem smo podobni Bogu. Biblija namreč uči, da 'je Bog ljubezen‘. (1. Janezovo 4:8) Mi ljubimo, ker Bog ljubi. Ali bi vas ljubezen navedla na to, da bi odstranili trpljenje in krivico, ki ju vidite na svetu? Ali bi to storili, če bi bilo to v vaši moči? Seveda bi! In ravno tako ste lahko prepričani, da bo tudi Bog odstranil trpljenje in krivico. Obljube, ki so omenjene v uvodu te knjige, niso le sanje ali prazni upi. Božje obljube se bodo zagotovo izpolnile! Da pa bi takšnim obljubam lahko verjeli, morate izvedeti več o Bogu, ki jih je dal. Kaj morda storite, če želite, da bi vas kdo spoznal? Ali mu ne poveste svojega imena? Ali ima Bog ime? Mnoge religije odgovarjajo, da mu je ime »Bog« ali »Gospod«, vendar to nista osebni imeni. Sta le naziva, kakor na primer »kralj« in »predsednik«. Biblija uči, da ima Bog veliko nazivov. Dva od njih sta tudi »Bog« in »Gospod«. Vendar Biblija prav tako uči, da ima Bog osebno ime: Jehova. V Psalmu 83:18 piše: »Ti, ki ti je ime Jehova, [si] sam Najvišji nad vesoljno zemljo.« Če v vašem biblijskem prevodu ni tega imena, lahko pogledate v dodatek v tej knjigi, da bi ugotovili, zakaj je tako. Dejstvo je, da se Božje ime v starodavnih biblijskih rokopisih pojavlja več tisočkrat. Torej Jehova želi, da njegovo ime poznate in ga uporabljate. Lahko bi dejali, da se vam po Bibliji želi predstaviti. Bog si je nadel ime, ki ima globok pomen. Njegovo ime, Jehova, pomeni, da lahko izpolni vsako obljubo, ki jo izreče, in da lahko izvrši vse, kar se nameni.* Njegovo ime je edinstveno in samo On ga lahko nosi. Jehova je edinstven v številnih pogledih. Kako to? 16 Videli smo, da v Psalmu 83:18 o Jehovu piše: 'Ti sam si Najvišji.‘ (Poudarili mi.) Prav tako je samo On opisan kot »Vsemogočni«. V Razodetju 15:3 piše: »Velika in čudovita so tvoja dela, Bog Jehova, Vsemogočni. Pravične in zanesljive so tvoje poti, Kralj večnosti.« Naziv »Vsemogočni« nam pove, da je Jehova najmogočnejše bitje, kar jih je. Njegove moči se ne da z ničimer primerjati; je neprekosljiva. Naziv »Kralj večnosti« pa nas spomni na to, da je Jehova edinstven še drugače. Samo on obstaja že od nekdaj. V Psalmu 90:2 piše: »Od vekomaj do vekomaj si ti Bog mogočni.« Ta misel vzbuja strahospoštovanje, ali ne? 17 Jehova je edinstven tudi v tem, da je samo on Stvarnik. V Razodetju 4:11 beremo: »Vreden si, Jehova, naš Bog, prejemati slavo, čast in moč, ker si vse ustvaril; po tvoji volji vse to obstaja in je bilo ustvarjeno.« Vse, česar se lahko spomnite - od nevidnih duhovnih bitij v nebesih do zvezd, ki krasijo nočno nebo, sadežev, ki rastejo na drevju, pa do rib, ki plavajo v oceanih in rekah - vse to obstaja zato, ker je Jehova Stvarnik! Nekateri ljudje se ob tem, ko berejo o Jehovovih lastnostih, ki vzbujajo strahospoštovanje, počutijo nekoliko neprijetno. Bojijo se, da je Bog zanje preveč imeniten ter da se z njim ne bi mogli nikoli zbližati oziroma da je nemogoče, da bi takšnemu vzvišenemu Bogu sploh kaj pomenili. Toda ali je ta zamisel pravilna? Biblija uči ravno nasprotno. O Jehovu pravi takole: »V resnici ni daleč nikomur izmed nas.« (Apostolska dela 17:27) Biblija nas celo spodbuja: »Približajte se Bogu in se vam bo približal.« (Jakob 4:8) Kako se lahko z Bogom zbližate? Kot prvo, še naprej delajte to, kar pravkar počnete - učite se o Bogu. Jezus je rekel: 'Da bi dobili večno življenje, morajo spoznavati tebe, edinega pravega Boga, in tistega, ki si ga poslal, Jezusa Kristusa.‘ (Janez 17:3) Da, Biblija uči, da spoznavanje Jehova in Jezusa vodi do 'večnega življenja‘! Kot smo že omenili, 'je Bog ljubezen‘. (1. Janezovo 4:16) Jehova pa ima še veliko drugih lepih in privlačnih lastnosti. V Bibliji na primer piše, da je Jehova »usmiljen in milostljiv Bog, počasen v jezi in bogat v dobroti in zvestobi«. (2. Mojzesova 34:6, SSP) 'Dober je in pripravljen odpuščati.‘ (Psalm 86:5, NW) Je potrpežljiv. (2. Petrovo 3:9) Zvestovdan. (Razodetje 15:4) Ko boste Biblijo še podrobneje brali, boste videli, kako Jehova kaže, da ima te in še mnoge druge privlačne lastnosti. 20 Res je, da Boga ne morete videti, saj je neviden duh. (Janez 1:18; 4:24; 1. Timoteju 1:17) Vendar lahko s tem, da se iz Biblije učite o njem, spoznate, kakšna oseba je. Kot je rekel psalmist, imate možnost 'gledati GOSPODOVO lepoto‘. (Psalm 27:4; Rimljanom 1:20) Več ko se boste o Jehovu naučili, resničnejši vam bo postal in več razlogov boste imeli, da ga boste vzljubili in občutili, da ste mu blizu. Sčasoma boste razumeli, zakaj nas Biblija uči, naj na Jehova gledamo kot na našega Očeta. (Matej 6:9) Ne samo, da nam je dal življenje, ampak tudi želi, da bi živeli najbolje, kar se le da - enako kakor vsak ljubeč oče želi svojim otrokom. (Psalm 36:9) Poleg tega Biblija uči, da ljudje lahko postanejo Jehovovi prijatelji. (Jakob 2:23) Predstavljajte si - spletete lahko prijateljstvo s Stvarnikom vesolja! 22 Ko boste iz Biblije več izvedeli, bodo morda nekateri dobronamerni ljudje pričeli pritiskati na vas, da bi nehali preučevati. Morda jih je strah, da boste spremenili svoje verovanje. Toda ne dovolite, da vas kdor koli odvrne od tega, da bi dobili najboljšega prijatelja, kar jih sploh lahko imate. 23 Seveda boste naleteli tudi na reči, ki jih ne boste takoj razumeli. Morda boste morali pokazati malo ponižnosti in prositi za pomoč, vendar ne odnehajte samo zato, ker bi vas bilo sram. Jezus je rekel, da je dobro biti ponižen, prav kakor majhen otrok. (Matej 18:2-4) In otroci, kakor vemo, postavljajo veliko vprašanj. Bog želi, da dobite odgovore. Biblija pohvalno govori o nekaterih, ki so si želeli spoznati Boga. Skrbno so preiskovali Pisma, da bi se prepričali, ali je to, kar se učijo, resnica. (Apostolska dela 17:11) 24 Jehova najlaže spoznate tako, da preiskujete Biblijo. Ta knjiga se razlikuje od vseh drugih knjig. V čem?'>Ali ste kdaj opazili, kako otroci postavljajo vprašanja? Mnogi začnejo spraševati takoj, ko se naučijo govoriti. S široko razprtimi in željnimi očmi se zazrejo v vas in na primer vprašajo: Zakaj je nebo modro? Iz česa so narejene zvezde? Kdo je ptice naučil peti? Morda se zelo trudite, da bi jim odgovorili, vendar to ni vedno enostavno. Celo vaš najboljši odgovor bo otroka morda navedel na to, da vas bo znova vprašal: Zakaj? 2 Vprašanj pa ne postavljajo samo otroci. Tudi ko odrastemo, še naprej sprašujemo. To počnemo zato, da bi ubrali pravo pot, odkrili nevarnosti, ki se jim moramo ogniti, ali pa da bi potešili svojo radovednost. Toda videti je, da mnogi nehajo postavljati vprašanja, še zlasti najpomembnejša. Če ne drugega, nehajo iskati odgovore nanje. Pomislite na vprašanje z naslovnice te knjige, na vprašanja v uvodu ali pa na tista, ki so na začetku tega poglavja. To so nekatera od najpomembnejših vprašanj, kar jih lahko postavite. Vendar so mnogi nanje nehali iskati odgovore. Zakaj? Ali v Bibliji najdemo odgovore na ta vprašanja? Nekateri mislijo, da so ti odgovori prezapleteni, da bi jih lahko razumeli. Drugi se bojijo, da se s postavljanjem vprašanj lahko osramotijo oziroma znajdejo v zadregi. Spet tretji pa se odločijo, da je takšna vprašanja najbolje prepustiti verskim voditeljem in učiteljem. Kaj pa mislite vi? 4 Po vsej verjetnosti si tudi vi želite dobiti odgovore na najpomembnejša življenjska vprašanja. Nedvomno se včasih sprašujete: 'Kakšen je smisel življenja? Ali se s tem življenjem res vse konča? Kakšen je Bog v resnici?‘ Dobro je, da postavljate takšna vprašanja, in pomembno je, da vztrajate, vse dokler ne boste našli odgovorov, ki vas bodo zadovoljili in jim boste lahko verjeli. Znani učitelj Jezus Kristus je rekel: »Prosite, in vam bo dano; iščite, in boste našli; trkajte, in se vam bo odprlo.« (Matej 7:7) 5 Če 'iščete‘ odgovore na pomembna vprašanja, boste ugotovili, da vam takšno iskanje lahko zelo koristi. (Pregovori 2:1-5) Ne glede na to, kaj so vam drugi morda povedali, odgovori obstajajo in jih lahko najdete - zapisani so v Bibliji. Odgovori niso tako zapleteni, da jih ne bi mogli razumeti. Poleg tega nam vlijejo upanje in nas razveselijo. Pomagajo nam lahko, da že danes zadovoljno živimo. Najprej pa si poglejmo vprašanje, ki vznemirja mnoge ljudi. Mnogi mislijo, da je odgovor na to vprašanje pritrdilen. 'Ali ne bi bilo na svetu povsem drugače,‘ ugovarjajo, 'če bi bilo Bogu mar?‘ Ko se ozremo okoli sebe, vidimo, da je svet prežet z vojnami, sovraštvom in bedo. Tudi mi sami zbolimo, prenašamo trpljenje ali pa nam smrt vzame koga od naših ljubljenih. Zato mnogi pravijo: 'Ali ne bi Bog vsega tega preprečil, če bi mu bilo mar za nas in za naše težave?‘ 7 Še hujše pa je, da včasih verski učitelji navajajo ljudi na razmišljanje, da je Bog trdosrčen. Kako? Ko se zgodi kaj zelo hudega, jim rečejo, da je bila to Božja volja. Takšni učitelji pravzaprav za slabe reči, ki se dogajajo, krivijo Boga. Ali je Bog res takšen? Kaj Biblija v resnici uči? V Jakobovem pismu 1:13 je zapisan odgovor: »Naj med preizkušnjo nihče ne reče: 'Bog me preizkuša.‘ Boga namreč z zlom ni mogoče preizkušati, pa tudi on sam ne preizkuša nikogar.« Torej za hudobijo, ki jo vidite okoli sebe, nikoli ni kriv Bog. (Job 34:10-12) Res sicer dopušča, da se dogajajo slabe reči. Vendar je velika razlika med tem, da nekdo nekaj dopušča, in med tem, da nekaj povzroča. 8 Zamislite si na primer modrega in ljubečega očeta, ki ima odraslega sina. Ta sin še vedno živi doma pri starših. Ko postane uporen in se odloči oditi od doma, ga oče ne skuša ustaviti. Sin začne živeti neprimerno in zabrede v težave. Ali je vzrok sinovih težav oče? Ne. (Luka 15:11-13) Podobno tudi Bog ljudi ne ustavi, ko si izberejo napačno pot v življenju. Vendar pa ni on vzrok problemov, ki zaradi tega nastanejo. Torej bi bilo gotovo nepravično kriviti Boga za vse težave, ki pestijo človeštvo. 9 Bog ima dobre razloge, da človeštvu pusti hoditi po napačni poti. Kot moder in mogočen Stvarnik svojih razlogov ljudem ni dolžan pojasnjevati. Toda ker nas ima rad, to vseeno počne. Več o teh njegovih razlogih boste spoznali v 11. poglavju. Vendar bodite prepričani, da Bog ni odgovoren za probleme, ki nas pestijo. Ravno nasprotno, daje nam edino upanje za rešitev! (Izaija 33:2) 10 Poleg tega je Bog svet. (Izaija 6:3) To pomeni, da je brezmadežen in čist. V njem ni niti sledu hudobije. Zato mu lahko popolnoma zaupamo. Tega pa ne moremo trditi za ljudi, ki včasih postanejo pokvarjeni. Celo najbolj pošten človek na oblasti pogosto nima moči, da bi popravil škodo, ki jo povzročajo slabi ljudje. Bog pa je vsemogočen. Lahko in tudi bo odpravil vse posledice hudobije, ki jih čuti človeštvo. Ko bo Bog ukrepal, bo to storil tako, da bo zlo za vedno odstranil! (Psalm 37:9-11) Kako pa Bog medtem gleda na to, kar se dogaja na svetu in v vašem življenju? Kot prvo, Biblija uči, da Bog »ljubi pravico«. (Psalm 37:28) Torej se zelo zanima za to, kaj je prav in kaj narobe. Sovraži vsakršno krivico. V Bibliji piše, da je Boga 'bolelo v srce‘, ko je bil svet v preteklosti poln hudobije. (1. Mojzesova 6:5, 6) Bog se ni spremenil. (Malahija 3:6) Še vedno mu ni všeč, ko mora gledati trpljenje, ki je razširjeno po vsem svetu. Prav tako mu ni všeč, ko vidi, da ljudje trpijo. 'Mar mu je za vas‘, pravi Biblija. (1. Petrovo 5:7) 12 Zakaj smo lahko prepričani, da Bogu ni všeč, ko mora gledati trpljenje? Tukaj je še en dokaz. Biblija uči, da je bil človek ustvarjen po Božji podobi. (1. Mojzesova 1:26) Potemtakem imamo dobre lastnosti zato, ker jih ima tudi Bog. Na primer, ali niste vznemirjeni, ko vidite, da trpijo nedolžni ljudje? Če je za takšne krivice mar vam, ste lahko prepričani, da je Bogu še toliko bolj. 13 Nekaj najboljšega pri ljudeh je sposobnost ljubiti. Tudi v tem smo podobni Bogu. Biblija namreč uči, da 'je Bog ljubezen‘. (1. Janezovo 4:8) Mi ljubimo, ker Bog ljubi. Ali bi vas ljubezen navedla na to, da bi odstranili trpljenje in krivico, ki ju vidite na svetu? Ali bi to storili, če bi bilo to v vaši moči? Seveda bi! In ravno tako ste lahko prepričani, da bo tudi Bog odstranil trpljenje in krivico. Obljube, ki so omenjene v uvodu te knjige, niso le sanje ali prazni upi. Božje obljube se bodo zagotovo izpolnile! Da pa bi takšnim obljubam lahko verjeli, morate izvedeti več o Bogu, ki jih je dal. Kaj morda storite, če želite, da bi vas kdo spoznal? Ali mu ne poveste svojega imena? Ali ima Bog ime? Mnoge religije odgovarjajo, da mu je ime »Bog« ali »Gospod«, vendar to nista osebni imeni. Sta le naziva, kakor na primer »kralj« in »predsednik«. Biblija uči, da ima Bog veliko nazivov. Dva od njih sta tudi »Bog« in »Gospod«. Vendar Biblija prav tako uči, da ima Bog osebno ime: Jehova. V Psalmu 83:18 piše: »Ti, ki ti je ime Jehova, [si] sam Najvišji nad vesoljno zemljo.« Če v vašem biblijskem prevodu ni tega imena, lahko pogledate v dodatek v tej knjigi, da bi ugotovili, zakaj je tako. Dejstvo je, da se Božje ime v starodavnih biblijskih rokopisih pojavlja več tisočkrat. Torej Jehova želi, da njegovo ime poznate in ga uporabljate. Lahko bi dejali, da se vam po Bibliji želi predstaviti. Bog si je nadel ime, ki ima globok pomen. Njegovo ime, Jehova, pomeni, da lahko izpolni vsako obljubo, ki jo izreče, in da lahko izvrši vse, kar se nameni.* Njegovo ime je edinstveno in samo On ga lahko nosi. Jehova je edinstven v številnih pogledih. Kako to? 16 Videli smo, da v Psalmu 83:18 o Jehovu piše: 'Ti sam si Najvišji.‘ (Poudarili mi.) Prav tako je samo On opisan kot »Vsemogočni«. V Razodetju 15:3 piše: »Velika in čudovita so tvoja dela, Bog Jehova, Vsemogočni. Pravične in zanesljive so tvoje poti, Kralj večnosti.« Naziv »Vsemogočni« nam pove, da je Jehova najmogočnejše bitje, kar jih je. Njegove moči se ne da z ničimer primerjati; je neprekosljiva. Naziv »Kralj večnosti« pa nas spomni na to, da je Jehova edinstven še drugače. Samo on obstaja že od nekdaj. V Psalmu 90:2 piše: »Od vekomaj do vekomaj si ti Bog mogočni.« Ta misel vzbuja strahospoštovanje, ali ne? 17 Jehova je edinstven tudi v tem, da je samo on Stvarnik. V Razodetju 4:11 beremo: »Vreden si, Jehova, naš Bog, prejemati slavo, čast in moč, ker si vse ustvaril; po tvoji volji vse to obstaja in je bilo ustvarjeno.« Vse, česar se lahko spomnite - od nevidnih duhovnih bitij v nebesih do zvezd, ki krasijo nočno nebo, sadežev, ki rastejo na drevju, pa do rib, ki plavajo v oceanih in rekah - vse to obstaja zato, ker je Jehova Stvarnik! Nekateri ljudje se ob tem, ko berejo o Jehovovih lastnostih, ki vzbujajo strahospoštovanje, počutijo nekoliko neprijetno. Bojijo se, da je Bog zanje preveč imeniten ter da se z njim ne bi mogli nikoli zbližati oziroma da je nemogoče, da bi takšnemu vzvišenemu Bogu sploh kaj pomenili. Toda ali je ta zamisel pravilna? Biblija uči ravno nasprotno. O Jehovu pravi takole: »V resnici ni daleč nikomur izmed nas.« (Apostolska dela 17:27) Biblija nas celo spodbuja: »Približajte se Bogu in se vam bo približal.« (Jakob 4:8) Kako se lahko z Bogom zbližate? Kot prvo, še naprej delajte to, kar pravkar počnete - učite se o Bogu. Jezus je rekel: 'Da bi dobili večno življenje, morajo spoznavati tebe, edinega pravega Boga, in tistega, ki si ga poslal, Jezusa Kristusa.‘ (Janez 17:3) Da, Biblija uči, da spoznavanje Jehova in Jezusa vodi do 'večnega življenja‘! Kot smo že omenili, 'je Bog ljubezen‘. (1. Janezovo 4:16) Jehova pa ima še veliko drugih lepih in privlačnih lastnosti. V Bibliji na primer piše, da je Jehova »usmiljen in milostljiv Bog, počasen v jezi in bogat v dobroti in zvestobi«. (2. Mojzesova 34:6, SSP) 'Dober je in pripravljen odpuščati.‘ (Psalm 86:5, NW) Je potrpežljiv. (2. Petrovo 3:9) Zvestovdan. (Razodetje 15:4) Ko boste Biblijo še podrobneje brali, boste videli, kako Jehova kaže, da ima te in še mnoge druge privlačne lastnosti. 20 Res je, da Boga ne morete videti, saj je neviden duh. (Janez 1:18; 4:24; 1. Timoteju 1:17) Vendar lahko s tem, da se iz Biblije učite o njem, spoznate, kakšna oseba je. Kot je rekel psalmist, imate možnost 'gledati GOSPODOVO lepoto‘. (Psalm 27:4; Rimljanom 1:20) Več ko se boste o Jehovu naučili, resničnejši vam bo postal in več razlogov boste imeli, da ga boste vzljubili in občutili, da ste mu blizu. Sčasoma boste razumeli, zakaj nas Biblija uči, naj na Jehova gledamo kot na našega Očeta. (Matej 6:9) Ne samo, da nam je dal življenje, ampak tudi želi, da bi živeli najbolje, kar se le da - enako kakor vsak ljubeč oče želi svojim otrokom. (Psalm 36:9) Poleg tega Biblija uči, da ljudje lahko postanejo Jehovovi prijatelji. (Jakob 2:23) Predstavljajte si - spletete lahko prijateljstvo s Stvarnikom vesolja! 22 Ko boste iz Biblije več izvedeli, bodo morda nekateri dobronamerni ljudje pričeli pritiskati na vas, da bi nehali preučevati. Morda jih je strah, da boste spremenili svoje verovanje. Toda ne dovolite, da vas kdor koli odvrne od tega, da bi dobili najboljšega prijatelja, kar jih sploh lahko imate. 23 Seveda boste naleteli tudi na reči, ki jih ne boste takoj razumeli. Morda boste morali pokazati malo ponižnosti in prositi za pomoč, vendar ne odnehajte samo zato, ker bi vas bilo sram. Jezus je rekel, da je dobro biti ponižen, prav kakor majhen otrok. (Matej 18:2-4) In otroci, kakor vemo, postavljajo veliko vprašanj. Bog želi, da dobite odgovore. Biblija pohvalno govori o nekaterih, ki so si želeli spoznati Boga. Skrbno so preiskovali Pisma, da bi se prepričali, ali je to, kar se učijo, resnica. (Apostolska dela 17:11) 24 Jehova najlaže spoznate tako, da preiskujete Biblijo. Ta knjiga se razlikuje od vseh drugih knjig. V čem?

Kaj pa bo z vsemi tistimi, ki niso služili Jehovu oziroma ga ubogali, ker zanj niso nikoli slišali? Te milijarde »nepravičnih« ne bodo pozabljene. Tudi oni bodo obujeni in bodo imeli na voljo dovolj časa, da bodo lahko spoznali pravega Boga in mu služili. V obdobju, ki bo trajalo tisoč let, bodo mrtvi obujeni in bodo dobili priložnost, da se zvestim ljudem na zemlji pridružijo pri služenju Jehovu. To bo čudovito obdobje. Biblija ga imenuje sodni dan.# 20 Ali to pomeni, da bo obujen vsak človek, ki je kdaj živel na zemlji? Ne. V Bibliji piše, da so nekateri mrtvi ljudje v 'geheni‘. (Luka 12:5) Gehena je ime dobila po smetišču, ki je ležalo zunaj staroveškega Jeruzalema. Tam so sežigali trupla in smeti. Mrtve, ki so jih vrgli na to smetišče, so Judje imeli za nevredne pokopa in vstajenja. Gehena tako ustrezno predstavlja trajno uničenje. Čeprav bo Jezus imel svojo vlogo pri sojenju živih in mrtvih, je končni sodnik Jehova. (Apostolska dela 10:42) Nikoli ne bo obudil tistih, za katere sodi, da so hudobni in da se ne želijo spremeniti. Biblija omenja še eno vrsto vstajenja, pri katerem je človek obujen v nebesa kot duhovno bitje. (Razodetje 20:6) V Bibliji je zapisan samo en zgled tovrstnega vstajenja - vstajenje Jezusa Kristusa. 22 Zatem ko so Jezusa kot človeka usmrtili, Jehova ni dovolil, da bi njegov zvesti Sin ostal v grobu. (Psalm 16:10; Apostolska dela 13:34, 35) Bog ga je obudil, vendar ne kot človeka. Apostol Peter pojasnjuje, da je bil Kristus »usmrčen v mesu, oživljen pa v duhu«. (1. Petrovo 3:18) To je bil resnično velik čudež. Jezus je ponovno postal mogočno duhovno bitje! (1. Korinčanom 15:3-6) Bil je prvi, ki je bil obujen na ta veličastni način. (Janez 3:13) Vendar pa ni bil zadnji. 23 Jezus je vedel, da se bo kmalu vrnil v nebesa, zato je svojim zvestim sledilcem povedal, da jim bo tam 'pripravil prostor‘. (Janez 14:2) Za tiste, ki gredo v nebesa, je rekel, da so njegova »mala čreda«. (Luka 12:32) Koliko članov pa bo v tej sorazmerno majhni skupini zvestih kristjanov? Apostol Janez je v Razodetju 14:1 rekel: »Videl [sem], in glej: na gori Sion je stalo Jagnje [Jezus Kristus], z njim pa sto štiriinštirideset tisoč tistih, ki so imeli na čelu napisano njegovo ime in ime njegovega Očeta.« 24 Teh 144.000 kristjanov, med katerimi so tudi Jezusovi zvesti apostoli, je obujenih v življenje v nebesih. In kdaj naj bi bili obujeni? Apostol Pavel je napisal, da naj bi se to zgodilo med Kristusovo navzočnostjo. (1. Korinčanom 15:23) V 9. poglavju boste spoznali, da mi danes živimo v tem času. Torej so tisti maloštevilni, kar jih je še ostalo od 144.000 in ki umrejo v našem času, takoj obujeni v nebeško življenje. (1. Korinčanom 15:51-55) Veliki večini človeštva pa se obeta, da bo v prihodnosti obujena v življenje na rajski zemlji. Da, Jehova bo našega sovražnika, smrt, zares odstranil, in to za vse večne čase! (Izaija 25:8) Vendar se morda sprašujete: 'Kaj bodo tisti, ki so obujeni v nebesa, tam delali?‘ Postali bodo del sijajne kraljestvene vlade v nebesih.'>Iz biblijskih zapisov o vstajenju se veliko naučimo o vstajenju mrtvih v prihodnosti. Ljudje, ki so bili obujeni v življenje prav tukaj na zemlji, so bili znova skupaj s svojimi ljubljenimi. Tudi v prihodnosti bo podobno - a še veliko lepše. Kot smo spoznali v 3. poglavju, je Božji namen, da bo cela zemlja spremenjena v raj. Mrtvi torej ne bodo obujeni v svet, poln vojn, kriminala in bolezni. Imeli bodo priložnost živeti večno na zemlji v mirnem in srečnem okolju. 17 Kdo pa bo vstal od mrtvih? Jezus je rekel, da »bodo vsi, ki so v grobovih, slišali njegov [Jezusov] glas in prišli ven«. (Janez 5:28, 29) Podobno piše tudi v Razodetju 20:13: »Morje je dalo mrtve, ki so bili v njem, pa tudi smrt in had sta dala mrtve, ki so bili v njima.« »Had« pomeni splošni grob človeštva. (Glej dodatek.) Ta skupni grob bo izpraznjen. Vsi ljudje, ki v njem počivajo in jih je na milijarde, bodo ponovno živeli. Apostol Pavel je rekel: »Bo vstajenje pravičnih in nepravičnih.« (Apostolska dela 24:15) Kaj to pomeni? 18 Med 'pravične‘ spadajo mnogi, o katerih beremo v Bibliji in so živeli, preden je Jezus prišel na zemljo. Morda ob tem pomislite na Noeta, Abrahama, Saro, Mojzesa, Ruto, Estero in mnoge druge. Nekateri od teh vernih moških in žensk so omenjeni v 11. poglavju pisma Hebrejcem. Vendar med 'pravične‘ spadajo tudi Jehovovi služabniki, ki umrejo v našem času. Zaradi upanja na vstajenje smo lahko osvobojeni vsakršnega strahu pred smrtjo. (Hebrejcem 2:15) Kaj pa bo z vsemi tistimi, ki niso služili Jehovu oziroma ga ubogali, ker zanj niso nikoli slišali? Te milijarde »nepravičnih« ne bodo pozabljene. Tudi oni bodo obujeni in bodo imeli na voljo dovolj časa, da bodo lahko spoznali pravega Boga in mu služili. V obdobju, ki bo trajalo tisoč let, bodo mrtvi obujeni in bodo dobili priložnost, da se zvestim ljudem na zemlji pridružijo pri služenju Jehovu. To bo čudovito obdobje. Biblija ga imenuje sodni dan.# 20 Ali to pomeni, da bo obujen vsak človek, ki je kdaj živel na zemlji? Ne. V Bibliji piše, da so nekateri mrtvi ljudje v 'geheni‘. (Luka 12:5) Gehena je ime dobila po smetišču, ki je ležalo zunaj staroveškega Jeruzalema. Tam so sežigali trupla in smeti. Mrtve, ki so jih vrgli na to smetišče, so Judje imeli za nevredne pokopa in vstajenja. Gehena tako ustrezno predstavlja trajno uničenje. Čeprav bo Jezus imel svojo vlogo pri sojenju živih in mrtvih, je končni sodnik Jehova. (Apostolska dela 10:42) Nikoli ne bo obudil tistih, za katere sodi, da so hudobni in da se ne želijo spremeniti. Biblija omenja še eno vrsto vstajenja, pri katerem je človek obujen v nebesa kot duhovno bitje. (Razodetje 20:6) V Bibliji je zapisan samo en zgled tovrstnega vstajenja - vstajenje Jezusa Kristusa. 22 Zatem ko so Jezusa kot človeka usmrtili, Jehova ni dovolil, da bi njegov zvesti Sin ostal v grobu. (Psalm 16:10; Apostolska dela 13:34, 35) Bog ga je obudil, vendar ne kot človeka. Apostol Peter pojasnjuje, da je bil Kristus »usmrčen v mesu, oživljen pa v duhu«. (1. Petrovo 3:18) To je bil resnično velik čudež. Jezus je ponovno postal mogočno duhovno bitje! (1. Korinčanom 15:3-6) Bil je prvi, ki je bil obujen na ta veličastni način. (Janez 3:13) Vendar pa ni bil zadnji. 23 Jezus je vedel, da se bo kmalu vrnil v nebesa, zato je svojim zvestim sledilcem povedal, da jim bo tam 'pripravil prostor‘. (Janez 14:2) Za tiste, ki gredo v nebesa, je rekel, da so njegova »mala čreda«. (Luka 12:32) Koliko članov pa bo v tej sorazmerno majhni skupini zvestih kristjanov? Apostol Janez je v Razodetju 14:1 rekel: »Videl [sem], in glej: na gori Sion je stalo Jagnje [Jezus Kristus], z njim pa sto štiriinštirideset tisoč tistih, ki so imeli na čelu napisano njegovo ime in ime njegovega Očeta.« 24 Teh 144.000 kristjanov, med katerimi so tudi Jezusovi zvesti apostoli, je obujenih v življenje v nebesih. In kdaj naj bi bili obujeni? Apostol Pavel je napisal, da naj bi se to zgodilo med Kristusovo navzočnostjo. (1. Korinčanom 15:23) V 9. poglavju boste spoznali, da mi danes živimo v tem času. Torej so tisti maloštevilni, kar jih je še ostalo od 144.000 in ki umrejo v našem času, takoj obujeni v nebeško življenje. (1. Korinčanom 15:51-55) Veliki večini človeštva pa se obeta, da bo v prihodnosti obujena v življenje na rajski zemlji. Da, Jehova bo našega sovražnika, smrt, zares odstranil, in to za vse večne čase! (Izaija 25:8) Vendar se morda sprašujete: 'Kaj bodo tisti, ki so obujeni v nebesa, tam delali?‘ Postali bodo del sijajne kraljestvene vlade v nebesih.

1. Jehova je to zemljo ustvaril, da bi ljudje lahko na njej večno živeli. Želel je, da bi bila vedno naseljena s pravičnimi, srečnimi ljudmi. (Psalm 115:16; Izaija 45:18) Zemlja ne bo nikoli uničena; obstajala bo večno. (Psalm 104:5; Propovednik 1:4) 2. Bog je, preden je ustvaril človeka, izbral majhen del zemlje in ga spremenil v čudovit raj. Imenoval ga je edenski vrt. Sem je postavil prvega moškega in prvo žensko, Adama in Evo. Bog je imel zanju namen, da rodita otroke in napolnita vso zemljo. Postopoma bi celotno zemljo spremenili v raj. (1. Mojzesova 1:28; 2:8, 15) Raj je izgubljen 3. Adam in Eva sta grešila, ko sta namerno prekršila Božji zakon. Zato ju je Jehova izgnal iz edenskega vrta. Raj je bil izgubljen. (1. Mojzesova 3:1–6, 23) Toda Jehova ni pozabil svojega namena s to zemljo. Obljubil je, da jo bo spremenil v raj, v katerem bodo ljudje večno živeli. Kako bo to naredil? (Psalm 37:29) 4. Preden ta zemlja lahko postane raj, morajo biti odstranjeni hudobni ljudje. (Psalm 37:38) To se bo zgodilo v harmagedonu, Božji vojni, ki bo odstranila hudobijo. Nato bo Satan za 1000 let zaprt. To pomeni, da ne bo ostal noben hudoben človek, da bi uničeval zemljo. Preživelo bo samo Božje ljudstvo. (Razodetje 16:14, 16; 20:1–3) 5. Nato bo Jezus Kristus 1000 let kot Kralj vladal čez to zemljo. (Razodetje 20:6) Postopoma bo iz naših misli in telesa odstranil greh. Postali bomo popolni ljudje, ravno takšni, kakršna sta bila Adam in Eva, preden sta grešila. Nadalje, tedaj ne bo več bolezni, starosti in smrti. Bolni bodo ozdravljeni, starci pa se bodo pomladili. (Job 33:25; Izaija 33:24; Razodetje 21:3, 4) 6. Zvesti ljudje bodo med Jezusovo tisočletno vlado spreminjali vso zemljo v raj. (Lukež 23:43) Poleg tega bodo milijoni mrtvi obujeni v človeško življenje na zemlji. (Dejanja 24:15) Če bodo izpolnjevali to, kar bo Bog od njih zahteval, bodo na zemlji živeli večno. Če ne, bodo za večno uničeni. (Janez 5:28, 29; Razodetje 20:11–15) 7. Božji prvotni namen z zemljo bo tako dosegel svoj cilj. Ali bi bili radi deležni teh prihodnjih blagoslovov? Če da, se morate vztrajno poučevati o Jehovu in ostati poslušni njegovim zahtevam. Če boste obiskovali shode v krajevni kraljestveni dvorani Jehovovih prič, vam bo to pomagalo, da boste tako storili. (Izaija 11:9; Hebrejcem 10:24, 25)