Andreja Anda Jagodič

Amis, pravilno razmišljaš! Vidim, da si dovzeten za Božji klic. Zato te vabim, da se udeležiš shoda Jehovovih prič v Kraljestveni dvorani in tam ti bo resnica še bolj dovzetna. Lep pozdrav,

Kar se pa tiče ostalih pa naj povem tole: Če komu kaj ne paše, naj se sam pobere iz tega foruma! To temo sem odprla samo jaz in je namenjena razpravi o Jehovovih pričah. Če pa komu gredo Jehovove priče na živce, pa naj ne bere postov povezanih s to temo! Vsekakor pa je internet koristno sredstvo za pridobivanje novih vernikov. Toliko za informacijo!

Tjazy, prosim vas, da mi posljete mail na naslov:andreja_anda@hotmail.com in mi preko maila sporocite vaš cenjeni naslov in bom takoj poslala kakšno čudovito osebo k vam. Hvala za izkazano zaupanje. S soštovanjem,

Diaspora, zate bom naredila vegetarijansko kosilo. Imam krasne vegetarijanske recepte. Sploh ni blema. Za vse vrste vegetarijancev. Moja vnukinja je tudi vegetarijanka. zato poznam vse to.

To je pa skrivnost. Če povem samo to, da sem bila 5 let Titova osebna kuharica,...Pol ne morem slabo kuhati,a ne. Vsiradi jedo pri meni. Vljudno vabljeni. Diaspora, morda še prideš ti v našo Kraljestveno dvorano. Mimogrede, kateri veri pripadaš?

Diaspora, Biblija ni izmišljotina. Preveč dobro je napisana, da bi lahko bila izmišljotina. Avtor Biblije je Bog. zapisovali pa so jo ljudje, ki so bili navdihnjeni od Boga. Imam en predlog. Vse vas vabim k sebi domov na kosilo! Vsi, ki sodelujete v teh razpravah. pa se bomo ob dobri jedači in kapljici v živo pogovarjali.

Oblikovala sama, podlaga pa je Biblija in Stražni stolp. Citatov pa iz Biblije nikdar ne zmanjka. Tam jih je vedno dovolj, tudi če jih po dvakrat slišiš. Nikoli preveč, tako vsaj pravijo. Lep pozdrav

Nikogar nočem spreobrniti, hočem le, da se seznanite z jehovovimi pričami. Lahko pa ponosno povem, da sem v kraljestveno dvorano pripeljala dva nova člana, ki sem ju pridobila prav na tem forumu. Toliko za informacijo. P.S. Zgornji posti niso kopirani, ampak sem jih sama oblikovala.

JEHOVOVE PRIČE želimo, da se z nami bolje seznanite. Morda nas srečujete v soseščini in na delovnem mestu oziroma pri drugih vsakodnevnih opravilih. Morda nas vidite na ulici, kako mimoidočim ponujamo svoje revije. Ali pa ste z nami na kratko spregovorili pri vratih. Jehovove priče se v resnici zanimamo za vas in vaš blagor. Želimo vam biti prijatelji in vam povedati več o sebi, svojem verovanju, svoji organizaciji ter o tem, kaj si mislimo o ljudeh in svetu, v katerem živimo. Da bi v tem uspeli, smo za vas pripravili to brošuro. V večini rečeh so Jehovove priče podobni vsem drugim ljudem. Imamo običajne probleme – gospodarske, telesne in čustvene. Občasno naredimo kaj narobe, ker nismo popolni, od Boga navdihnjeni ali nezmotljivi. Toda poskušamo se učiti iz lastnih izkušenj in marljivo preučujemo Biblijo, da bi se ustrezno popravili. Posvetili smo se Bogu, da bomo izpolnjevali njegovo voljo, in si prizadevamo živeti v sozvočju s to predanostjo. Pri vseh svojih dejavnostih iščemo vodstvo Božje Besede in Božjega svetega duha. Za nas je življenjsko pomembno, da naše verovanje temelji na Bibliji, in ne zgolj na človeških domnevah oziroma religioznih veroizpovedih. Razmišljamo tako, kot je razmišljal apostol Pavel, ko je po navdihnjenju rekel: »Bog naj se izkaže resničnega, a vsak človek lažnivca.« (Rimljanom 3:4)* Kadar nam kdo nauke predstavi kot biblijske resnice, odločno ravnamo podobno kot Berejci, ko so slišali oznanilo apostola Pavla: »Ti so sprejeli besedo z vsem poželenjem in so vsak dan preiskovali pisma, če je temu tako.« (Dejanja 17:11) Jehovove priče verjamemo, da je treba vse verske nauke preiskati, ali se ujemajo z navdihnjenim Svetim pismom, pa naj jih učijo sami ali pa kdo drug. Vabimo vas, spodbujamo vas, da to storite v pogovoru z nami. Iz tega je torej očitno, da Jehovove priče verjamemo v Biblijo kot Božjo Besedo. Na njenih 66 knjig gledamo kot na navdihnjene in zgodovinsko točne. To, čemur ljudje na splošno rečejo Nova zaveza, imenujemo Krščanski grški spisi, Staro zavezo pa Hebrejski spisi. Opiramo se na oboje, Grške in Hebrejske spise, ter jih jemljemo dobesedno, razen kjer se iz izrazov oziroma sobesedila jasno vidi, da so napisani v prenesenem ali simboličnem pomenu. Vemo, da so se mnoge biblijske prerokbe že izpolnile, nekatere se izpolnjujejo sedaj, druge pa se bodo še izpolnile. NJIHOVO IME Jehovove priče? Da, tako se sami imenujemo. To je opisno ime, ki naznanja, da pričamo za Jehova, njegovo božanskost in njegove namene. »Bog«, »Gospod« in »Stvarnik« so, podobno kot »predsednik«, »kralj« in »general«, nazivi in se lahko nanašajo na več posameznikov. Toda »Jehova« je osebno ime in se nanaša na vsemogočnega Boga in Stvarnika vesolja. To se vidi iz Psalma 83:18: »Da spoznajo, da si ti, ki ti je ime JEHOVA, sam Najvišji nad vesoljno zemljo.« (Poudarili mi.) Božje osebno ime v stari hebrejščini Ime Jehova (ali Jahve, kot je rabljeno v rimskokatoliški Jerusalem Bible, naklonjeni pa so mu tudi nekateri učenjaki) se v izvirnih Hebrejskih spisih pojavlja skoraj 7000-krat. V večini Biblij to ime ni tako zapisano, ampak je nadomeščeno z »Bog« ali »Gospod«. Vseeno pa lahko človek celo v teh Biblijah običajno ugotovi, kje je v izvirnem hebrejskem besedilu zapisano ime Jehova, saj so nadomestne besede na teh mestih napisane z večjimi in manjšimi velikimi tiskanimi črkami, in sicer takole: BOG, GOSPOD. V nekaterih sodobnih prevodih pa je rabljeno bodisi ime Jehova bodisi Jahve. Tako po prevodu New World Translation v Izaiju 42:8 piše: »Jaz sem Jehova. To je moje ime.« Ime, o katerem se razpravlja kot na sodišču Svetopisemsko poročilo, po katerem smo si Jehovove priče izbrali ime, najdemo v 43. poglavju knjige Izaija. Tam je svetovno prizorišče videti kot razprava v sodni dvorani. Bogovi narodov so povabljeni, naj pripeljejo svoje priče, da bi dokazali trditve o njihovi pravičnosti, oziroma naj prisluhnejo pričam za Jehova in priznajo resnico. Jehova nato pove svojemu ljudstvu: »Vi ste priče moje, govori GOSPOD [Jehova, New World Translation], in hlapec moj, ki sem ga izvolil: da bi spoznali in verovali meni in umeli, da sem jaz večno isti. Pred menoj ni bil upodobljen Bog mogočni in ne bode ga za menoj. Jaz, jaz sem GOSPOD [Jehova, NW], in ni ga razen mene rešitelja.« (Izaija 43:10, 11) Bog Jehova je imel na zemlji priče že tisočletja pred rojstvom Jezusa. V 11. poglavju Lista Hebrejcem so našteti nekateri od teh vernih mož, nato pa v 12. poglavju, 1. vrstici, piše: »Zatorej tudi mi, ker imamo tak oblak prič okrog sebe, vrzimo raz sebe vsako breme in greh, ki nas lahko oklene, in tecimo s potrpežljivostjo v naloženem nam boju.« Jezus je pred Poncijem Pilatom rekel: »Jaz sem zato rojen, in zato sem prišel na svet, da pričam za resnico.« Imenovan je »priča zvesta in resnična«. (Janez 18:37; Razodetje 3:14) Jezus je svojim učencem rekel: ‚Prejeli boste moč, ko pride sveti Duh na vas, in boste mi priče v Jeruzalemu in po vsej Judeji in Samariji in do kraja zemlje.‘ (Dejanja 1:8) Zato danes kakih 6,000.000 ljudi, ki v več kot 230 deželah govorimo dobro novico o Jehovovem kraljestvu po Kristusu Jezusu, meni, da se pravilno imenujejo Jehovove priče.

1. Molitev je ponižen pogovor z Bogom. K njemu bi morali redno moliti. Tako lahko čutite, da ste mu blizu kot kakemu dragemu prijatelju. Čeprav je Jehova zelo velik in močan, pa posluša naše molitve! Ali redno molite k Bogu? (Psalm 65:2; 1. Tesaloničanom 5:17) 2. Molitev je del našega čaščenja. Potemtakem bi morali moliti samo k Bogu Jehovu. Ko je bil Jezus na zemlji, je vedno molil le k svojemu Očetu, k nikomur drugemu. Mi bi morali delati ravno tako. (Matevž 4:10; 6: 9) Vendar bi morali vse molitve izreči v imenu Jezusa. S tem pokažemo, da spoštujemo njegov položaj in verujemo v njegovo odkupno žrtev. (Janez 14:6; 1. Janezov 2:1, 2) 3. Ko molimo, bi morali Bogu govoriti iz srca. Molili naj ne bi na pamet naučenih molitev ali tako, da bi jih brali iz molitvenikov. (Matevž 6:7, 8) Molimo lahko v kakršnem koli spoštljivem položaju, ob katerem koli času in na katerem koli kraju. Bog lahko celo sliši, če molimo potiho, v svojem srcu. (1. Samuelova 1:12, 13) Dobro je, da za osebno molitev poiščemo miren prostor, proč od drugih ljudi. (Marko 1:35) 4. O čem vse lahko molite? O vsem, kar bi morda vplivalo na vaše prijateljstvo z njim. (Filipljanom 4:6, 7) Vzorčna molitev kaže, da bi morali moliti glede Jehovovega imena in namena. Prosimo lahko tudi, da bi se zadovoljile naše gmotne potrebe, se nam odpustili grehi in da bi prejeli pomoč ter se tako lahko upirali skušnjavi. (Matevž 6:9–13) Naše molitve naj ne bi bile sebične. Moliti bi morali samo za stvari, ki so v skladu z Božjo voljo. (1. Janezov 5: 14) 5. Molite lahko vsakič, ko vas srce navede, da se Bogu zahvalite ali ga hvalite. (1. letopisov 29:10–13) Moliti bi morali, kadar ste v težavah in je vaša vera preskušena. (Psalm 55:22; 120:1) Primerno je, da molite, preden zaužijete obrok. (Matevž 14:19) Jehova nas vabi, naj molimo »vsak čas«. (Efežanom 6:18) 6. Še posebej pa moramo moliti, če smo resno grešili. Takrat bi morali Jehova prositi za usmiljenje in odpuščanje. Če naše grehe Bogu priznamo in se po svojih najboljših močeh potrudimo, da jih ne ponovimo, nam je on »pripravljen odpustiti« (New World Translation). (Psalm 86:5; Pregovori 28:13) 7. Jehova posluša samo molitve pravičnih ljudi. Zato se morate kar najbolj potruditi živeti po njegovih zakonih, da bi Bog vaše molitve uslišal. (Pregovori 15:29; 28:9) Biti morate ponižni, ko molite. (Lukež 18:9–14) Delati morate to, za kar molite. Tako boste dokazali, da verujete in da to, kar rečete, tudi resnično mislite. Samo tedaj bo Jehova odgovarjal na vaše molitve. (Hebrejcem 11:6)

Moram opozoriti vse tiste,ki berete komentarje na neregistriranih forumih, da niso vsi moji! Tisti zgoraj s kletvicami ni moj! Nekdo krade nicke in piše takšne grdobije. In še veliko podobnih packarij so pisali zlobni ljudje, od katerih se ograjujem in z njimi ne želim imeti nobenega opravka. Pravkar sem se vrnila s shoda, ki smo ga imeli v Kraljestveni dvorani in sem opozorila vse prisotne, kaj se dogaja na netu. Tudi na krajo nickov in pisanje pod tujim imenom. Verodostojni so samo komentarji na registriranih forumih. Hvala za razumevanje.

Bila sem ateistka, tega me ni sram priznati. Sedaj pa sem že skoraj dve leti Jehovova priča. Takrat smo morali biti ateisti, poleg tega pa takrat nisem poznala Krščanske skupnosti Jehovovih prič. Vsi partijci smo morali biti ateisti. Ampak , ko človek ostari, zasliši Božji klic in potem se začne poglabljati v vprašanja, katera ga prej niso zanimala. Tudi moj mož je bil ateist, nato pa tudipostal Jehovova priča, čeprav je bil prej poveljnik Cankarjevega bataljona. Oba sva se politično udejstvovala, spoznala sva se pa ravno na partijskih sestankih. A ima še kdo kakšno vprašanje?

Za vse obiralce tega foruma...Kaj vam pa gre v nos, če sem bila nosilka partizanske spomenice? Očitno mi zavidate, ker sami niste dosegli v življenju pol toliko kot jaz. To je logično sklepanje iz vašega pisanja, drugega si ne znam predstavljati. Jaz imam čisto vest, nikogar nisem nikdar ubila, niti kako drugače poškodovala. Toliko v vednost. Raje tukaj razgljabljajmo o svetovnih problemih,. ne pa da eden drugemu mečete polena pod noge.

Diaspora, ne dovolim, da kdo žali mojo družino, družino Jagodič. na mojem mestu bi ravnala enkako, če bi ti kdo pisal take žaljivke. Se opravičujem vsem, ki morate brati to, vendar z nekaterimi ne gre drugače.

Če smo družina, še ne pomeni, da imamo med sabo spolne odnose. Mi nismo obrabljena družina, kamor sodiš ti, in tvoji defektni družinski člani.

Trudi, če ti izhajaš iz incestne družine, še ne pomeni, da je naša družina tudi taka. Nismo vsi tako izprijeni kot ti.

Mislim, da k vašim komentarjem ni kaj za dodati. Kdor bo slišal Božji klic, se bo odzval. ostali pa bodo za večno pogubljeni. žal mi je da je tako, vendar ste si sami krivi. Kar se pa mojih hčera tiče, pa naj povem, da so odraščale tudi ob padcih, saj ni šlo vedno vse gladko. Danes imata obe akademske nazive, sta tudi Jehovovi priči, prav tako njuni možje. Moji vnuki pa hodijo po naših stopinjah. Ponosna sem na svojo družino in mislim, da sem jim v življenju dala dosti modrosti, ki so jih ponesli naprej v življenje. To je na kratko. Lep pozdrav

Mick, zelo grdo se norčuješ iz poštenih ljudi. Bila sem poročena 50 let, mož je letos umrl. Imam tudi dve hčeri in mislim, da sem s tem odgovorila na tvoje provokativno vprašanje.

Če je Bog ljubezen, zakaj dopušča hudobijo? BOG hudobijo dopušča, milijoni na zemlji pa jo namerno izvajajo. Tako na primer napovedujejo vojne, na otroke mečejo bombe, uničujejo zemljo in povzročajo lakoto. Milijoni kadijo in zbolijo za rakom na pljučih, prešuštvujejo in se okužijo s spolno prenosljivimi boleznimi, prekomerno uživajo alkohol ter zbolijo za cirozo jeter in tako dalje. Takšni ljudje si ne želijo zares, da bi se hudobija končala. Želijo si le, da bi bile odstranjene posledice hudobije. Ko žanjejo to, kar so sejali, stokajo: »Zakaj ravno jaz?« In krivijo Boga, kot piše v Pregovorih 19:3 po prevodu The New English Bible: »Človeku uniči življenje njegova lastna neumnost in potem zato obtožuje GOSPODA.« In če bi Bog ustavil njihovo zlo početje, bi se pritoževali, da jim je odvzel pravico, da to počnejo! Jehova zlo dovoljuje predvsem zato, da bi odgovoril na Satanov izziv. Satan Hudič je trdil, da Bog na zemlji ne more imeti ljudi, ki bi mu tudi v preizkušnjah ostali zvesti. (Job 1:6–12; 2:1–10) Zato je Jehova Satana ohranil pri življenju, da bi ta lahko dokazal svojo trditev. (2. Mojzesova 9:16) Satan še vedno povzroča gorje, da bi človeštvo odvrnil od Boga, medtem ko skuša dokazati svojo trditev. (Razodetje 12:12) Toda Job je ostal značajen. Prav tako Jezus. Danes pa so značajni tudi pravi kristjani. (Job 27:5; 31:6; Matevž 4:1–11; 1. Petrov 1:6, 7) Rad bi verjel v zemeljski raj, v katerem bi ljudje živeli večno, toda ali ni to prelepo, da bi bilo res? Po Bibliji, ne. Neverjetno se zdi samo zato, ker človeštvo že toliko stoletij pozna slabo. Jehova je ustvaril zemljo in zapovedal človeku, naj jo napolni s pravičnimi ljudmi, ki bodo skrbeli za njeno rastlinstvo in živalstvo ter varovali njeno lepoto, ne pa je uničevali. (Glej poglavji »Kaj verujejo?« in »Dobra novica, s katero vas želijo seznaniti«.) Obljubljeni raj ni prelep, da bi bil resničen, ampak so sedanje žalostne razmere preslabe, da bi se nadaljevale. Nadomestil jih bo raj. Kako lahko odgovorim ljudem, ki se Bibliji posmehujejo in pravijo, da so v njej zapisane bajke ter da je neznanstvena? Vera v te obljube ni lahkovernost. ‚Vera je iz slišanega oznanila.‘ Modrost Božje Besede postane očitna s preučevanjem te Besede in vera raste. (Rimljanom 10:17; Hebrejcem 11:1) Arheologija zelo potrjuje biblijsko zgodovinsko točnost. Prava znanost se sklada z Biblijo. Naslednja dejstva so bila v Bibliji zapisana že davno prej, preden so jih odkrili svetni učenjaki: zaporedje faz, v katerih je zemlja nastajala, da je zemlja okrogla, da prosto lebdi v vesolju in da se ptice selijo. (1. Mojzesova, 1. poglavje; Izaija 40:22; Job 26:7; Jeremija 8:7) Navdihnjenost Biblije dokazujejo izpolnjene prerokbe. Daniel je vnaprej napovedal vzpon in padec svetovnih sil, pa tudi to, kdaj se bo pojavil Mesija in kdaj ga bodo usmrtili. (Daniel, poglavji 2, 8; 9:24–27) Danes se izpolnjujejo še druge prerokbe, ki ta čas zaznamujejo kot ‚zadnje dni‘. (2. Timoteju 3:1–5; Matevž, 24. poglavje) Takšne predvednosti človek ni sposoben. (Izaija 41:23) Več informacij lahko najdete v knjigah Biblija – Božja beseda ali človeška? in Ali obstaja Stvarnik, ki mu je mar za vas?, ki ju je izdala Watchtower Bible and Tract Society. Kako se lahko naučim odgovarjati na biblijska vprašanja? Preučevati morate Biblijo in o tem poglobljeno premišljevati, hkrati pa prositi Boga, naj vas vodi po svojem duhu. (Pregovori 15:28; Lukež 11:9–13) »Če pa ima kdo izmed vas premalo modrosti,« pravi Biblija, »naj je prosi Boga, ki vsem daje obilo in nikomur ne oponaša; in dala se mu bo.« (Jakob 1:5) Obstajajo pa tudi pripomočki za preučevanje Biblije, ki jih je vredno upoštevati. Navadno je potrebna pomoč drugih, tako kot je Filip preučeval z Etiopcem. (Dejanja 8:26–35) Jehovove priče z zainteresiranimi vodijo brezplačni biblijski pouk na njihovih domovih. Ne oklevajte zaprositi zanj. Zakaj mnogi nasprotujejo Jehovovim pričam in mi pravijo, naj z njimi ne preučujem? Ljudje so nasprotovali že oznanjevanju Jezusa in on je rekel, da bodo nasprotovali tudi njegovim sledilcem. Ko je Jezusovo poučevanje na nekatere naredilo vtis, so verski nasprotniki ostro odgovorili: »Ali ste tudi vi zapeljani? Je li kdo izmed prvakov sprejel vero vanj, ali izmed farizejev?« (Janez 7:46–48; 15:20) Mnogi, ki vam svetujejo, naj ne preučujete s Pričami, so ali neobveščeni ali pa imajo predsodek. Preučujte s Pričami in se sami prepričajte, ali vedno bolj razumete Biblijo ali ne. (Matevž 7:17–20) Zakaj Priče obiščejo ljudi, ki že imajo svojo vero? Tako posnemajo Jezusov zgled. On je šel k Judom. Judje so že imeli svojo vero, a se je ta v mnogočem odvrnila od Božje Besede. (Matevž 15:1–9) Vsi narodi imajo kako vero, pa naj je ta tako imenovana krščanska ali nekrščanska. Za ljudi je življenjsko pomembno to, da se ravnajo po verovanju, ki ustreza Božji Besedi. In ker jim Priče skušajo pri tem pomagati, s tem kažejo ljubezen do bližnjih. Ali Priče verujejo, da je samo njihova vera prava? Vsakdo, kdor resno jemlje svojo vero, bi moral sklepati, da je prava. Zakaj bi jo drugače imel? Kristjane se opominja: »Vse pa izkusite; kar je dobrega, ohranite.« (1. Tesaloničanom 5:21) Človek naj bi ugotovil, ali je njegovo verovanje mogoče potrditi s Svetim pismom, saj namreč obstaja samo ena prava vera. List Efežanom 4:5 to potrjuje, ko omenja ‚enega Gospoda, eno vero, en krst‘. Jezus se ni strinjal s sodobnim, popustljivim glediščem, da obstaja mnogo poti, mnogo ver, ki vse vodijo v rešitev. Namesto tega je rekel: »Tesna so vrata in ozka je pot, ki vodi v življenje, in malo jih je, ki jo najdejo.« Jehovove priče verjamejo, da so jo našli. Drugače bi si iskali drugo vero. (Matevž 7:14) Ali verujejo, da bodo samo oni rešeni? Ne. Milijoni, ki so živeli v preteklih stoletjih in niso bili Jehovove priče, bodo obujeni in bodo imeli priložnost živeti. Mnogi izmed sedaj živečih bodo morda še pred ‚veliko stisko‘ stopili na stran resnice in pravičnosti ter se rešili. Poleg tega pa je Jezus rekel, da drug drugega ne bi smeli soditi. Mi namreč vidimo zunanjost, Bog pa gleda v srce. Bog natančno vidi in milostno sodi. Sojenje je zaupal Jezusu, in ne nam. (Matevž 7:1–5; 24:21; 25: 31) Kakšni denarni prispevki se pričakujejo od tistih, ki obiskujejo shode Jehovovih prič? Glede denarnih prispevkov je apostol Pavel rekel: »Vsak naj da, kakor je v srcu namenil, ne z žalostjo ali po sili; kajti veselega dajalca ljubi Bog.« (2. Korinčanom 9:7) V kraljestvenih dvoranah in v zborovalnih dvoranah Jehovovih prič se nikoli ne zbira prispevkov. Nameščene so prispevčne skrinjice, tako da lahko prispeva vsak, ki to želi. Nihče ne ve, koliko so drugi prispevali oziroma če sploh so. Nekateri lahko dajo več kot drugi, nekateri morda ne morejo dati ničesar. Jezus je pokazal pravo stališče, ko je govoril o tempeljski zakladnici v Jeruzalemu in tistih, ki so prispevali: pomembna sta posameznikova zmožnost, da dá, in duh dajanja, ne pa količina denarja. (Lukež 21:1–4) Ali se bo tudi od mene pričakovalo, da oznanjam, če bom postal Jehovova priča? Ko se kdo napolni s spoznanjem o obljubljenem zemeljskem raju pod Kristusovim kraljestvom, želi o tem govoriti drugim. Tudi vi boste. To je vendar dobra novica! (Dejanja 5:41, 42) Z oznanjevanjem na pomemben način kažete, da ste učenec Jezusa Kristusa. V Bibliji je Jezus imenovan »priča zvesta in resnična«. Ko je bil na zemlji, je oznanjeval z besedami: »Približalo se je nebeško kraljestvo.« Odposlal pa je tudi svoje učence, naj delajo enako. (Razodetje 3:14; Matevž 4:17; 10:7) Kasneje je svojim sledilcem zapovedal: »Pojdite torej in pridobivajte mi v učence vse narode, [. . .] učeč jih.« Napovedal je tudi, da se bo pred koncem »ta evangelij kraljestva [dobra novica o Kraljestvu, New World Translation] [. . .] oznanjeval po vsem svetu, vsem narodom za pričevanje«. (Matevž 24:14; 28:19, 20) To dobro novico se lahko objavlja na več načinov. Pogovor s prijatelji in znanci pogosto odpre pot za to. Nekateri pišejo pisma oziroma kličejo ljudi po telefonu. Drugi pošljejo kakemu znancu literaturo, ki ga bo po njihovem še posebej zanimala. Priče gredo s tem sporočilom od hiše do hiše, saj ne želijo nikogar izpustiti. V Bibliji je zapisano naslednje prisrčno povabilo: »Duh in nevesta govorita: Pridi! In kdor sliši, naj reče: Pridi! In kdor je žejen, pridi; kdor hoče, vzemi vodo življenja brezplačno.« (Razodetje 22:17) O rajski zemlji in njenih blagoslovih je treba govoriti voljno, iz srca, polnega hrepenenja po tem, da bi o dobri novici govorili z drugimi.

V DANAŠNJEM svetu često slišimo koga reči: »Načela krščanstva niso uporabna. V današnji zapleteni družbi se enostavno ne obnesejo.« Vendar je bilo menda v pogovoru med hindujskim voditeljem Mohandasom K. Gandhijem in nekdanjim britanskim podkraljem v Indiji, lordom Irwinom, izraženo povsem drugačno mišljenje. Pravijo, da je lord Irwin Gandhija vprašal, kaj bi po njegovem mnenju rešilo probleme med Veliko Britanijo in Indijo. Gandhi je vzel v roke Biblijo in jo odprl pri petem poglavju Matevževega evangelija ter dejal: »Ko se bosta najini državi znali sporazumeti v duhu naukov, ki jih je v tem govoru na gori postavil Kristus, ne bomo rešili le težav, ki tarejo naši državi, ampak tudi težave vsega sveta.« Skladno s tem govorom naj bi si prizadevali za duhovnostjo ter bili blagohotni, miroljubni, usmiljeni in ljubitelji pravičnosti. V njem ni obsojen le umor, ampak že sovražnost do drugih, ne le prešuštvo, temveč tudi pohotne misli. Oporeka neodgovornim razvezam, zaradi katerih razpadajo domovi in trpijo otroci. Pravi nam: ‚Ljubite tudi tiste, ki vas ne marajo, dajajte potrebnim, drugih več ne sodite neusmiljeno, z drugimi ravnajte tako, kot želite, da bi oni ravnali z vami.‘ Vsi ti nasveti bi ljudem zelo koristili, če bi se po njih ravnali. Več kot bo ljudi v vaši skupnosti, ki jih bodo upoštevali, tem boljša bo ta postala! Jehovove priče tako vplivajo na družbo. Biblija jih uči, naj spoštujejo zakonsko zvezo. Svoje otroke učijo o pravičnih načelih. Poudarjajo pomembnost družine. Enotne družine so v blagoslov vaši skupnosti in celo vašemu narodu. Zgodovina je polna zgledov svetovnih sil, ki so propadle, ko so oslabele družinske vezi in je narasla nemorala. Več posameznikov in družin bodo Jehovove priče spodbudili k življenju po krščanskih načelih, manj bo v vaši skupnosti hudodelstev, nemorale in kriminala. Ljudje vseh ras in barv kože delajo skupaj Eden velikih problemov, ki tarejo skupnosti in narode, je rasni predsodek. V nasprotju s tem pa je apostol Peter rekel: »Spoznavam, da Bog ne gleda na lice, temuč v vsakem narodu mu je prijeten, kdor se ga boji in dela pravično.« Pavel pa je napisal: »Ni tu Juda, ne Grka, ni tu sužnja, ne svobodnega, ni tu moškega, ne ženske: zakaj vi vsi ste eden v Kristusu Jezusu.« (Dejanja 10:34, 35; Galatom 3:28) Jehovove priče to sprejemajo. V njihovem svetovnem središču, v podružnicah in občinah živijo in delajo skupaj ljudje vseh ras in barv kože. Krščanstvo je uporabno. Kaj drugega se je izkazalo za uspešno? V Afriki se nekatera plemena med sabo ne morejo družiti, ne da bi pri tem prišlo do nesoglasij. Toda na tamkajšnjih zborih Jehovovih prič ljudje mnogih plemen skupaj jedo, uporabljajo skupna prenočišča ter skupno častijo Boga, in to v popolni enotnosti in iskrenem prijateljstvu. Ko to vidijo vladni uradniki, so presenečeni. O primeru takšnega združevalnega učinka pravega krščanstva je 2. avgusta 1958 pisal newyorški časopis Amsterdam News. Komentar je napisal opazovalec že omenjenega mednarodnega zborovanja v mestu New York, kjer se je zbralo več kot četrt milijona Prič. »Povsod so se črnci, belci in orientalci vseh družbenih položajev ter z vseh delov sveta med sabo družili radostno in svobodno. [. . .] Priče iz 120 dežel so skupaj živeli in častili Boga v miru ter tako pokazali Američanom, kako preprosto se to lahko naredi. [. . .] To zborovanje je sijajen zgled tega, kako lahko ljudje skupaj delajo in živijo.« Mnogi morda rečejo, da krščanska načela za ta sodobni svet niso uporabna. Toda kaj drugega je bilo oziroma bo uspešno? Krščanska načela lahko vaši skupnosti zares koristijo, če se jih že sedaj udejanja, in bodo temelj združevanja vseh ‚narodov, rodov in ljudstev‘ po vsej zemlji, ko bo nad človeštvom vladalo Božje kraljestvo. (Razodetje 7:9, 10)

Vsa vaša razmišljanja so zmotna. živimo namreč v poslednjih dneh in ne manjka več veliko, ko bo na Zemlji nastopilo Božje kraljestvo. To potrjujejo razmere v svetu kot so vojne, potresi, lakote, razne bolezni. Jehovove priče vam skušamo pomagati, da bi tudi vi dosegli Božje kraljestbvo, kjer ne bo več staranja, bolezni in smrti. Zato vas vabim, da nas obiščete v naši kraljestveni dvorani in se bomo skupaj pogovorili o vseh vaših težavah.

Ker imate toliko proti biblijskim naukom, pa vas bom vprašala tole: Kaj mislite o današnjih razmerah v svetu? Kaj mislite kaj nam bo prinesla prihodnost v teh razmerah? In kaj si mislite kaj je po smrti? Pol pa diskutirajmo o teh vprašanjih.

Opravičujem se za zgornji prispevek, ki ni objavljen v ustrezni rubriki. Ne vem, kako sem lahko tako pomešala vse skupaj. To so pa žal leta, pri 74 letih pač ne gre vse tako kot je šlo pred 50 leti. Lepo bodite vsi skupaj. LP

1. Jehova je Izvor življenja. Vsa živa bitja svoje življenje dolgujejo Bogu. (Psalm 36:9) Njemu je življenje sveto. Celo življenje še nerojenega otroka v materi je Jehovu dragoceno. Umoriti takšnega razvijajočega se otroka je v Božjih očeh napačno. (2. Mojzesova 21:22, 23; Psalm 127:3) Da bi ugajali Bogu, se moramo ogibati krvnih transfuzij, nečistih navad in nepotrebnih tveganj 2. Pravi kristjani skrbijo za varnost. Prepričajo se, ali so njihovi avtomobili in domovi varni. (5. Mojzesova 22:8) Božji služabniki svojega življenja ne tvegajo po nepotrebnem samo zaradi zabave ali vznemirjenja. Zato ne sodelujejo v nasilnih športih, v katerih se namerno poškoduje druge ljudi. Ogibajo se zabave, ki spodbuja nasilje. (Psalm 11:5; Janez 13:35) 3. Živalsko življenje je Stvarniku ravno tako sveto. Kristjan lahko ubija živali, da si priskrbi hrano in obleko ali da se zaščiti pred boleznijo in nevarnostjo. (1. Mojzesova 3:21; 9:3; 2. Mojzesova 21:28) Napačno pa je živali mučiti ali jih ubijati samo zaradi športa ali za zabavo. (Pregovori 12:10) 4. Kajenje, žvečenje betelovega oreščka in jemanje drog za užitek ni za kristjane. Te praktike so napačne, ker 1) nas usužnjujejo, 2) škodujejo našemu telesu in 3) so nečiste. (Rimljanom 6:19; 12:1; 2. Korinčanom 7:1) Tem navadam se bo morda zelo težko odpovedati. Toda to moramo narediti, da bi ugajali Jehovu. 5. V Božjih očeh je sveta tudi kri. Bog pravi, da je v krvi duša ali življenje. Zato je napačno uživati kri. Napačno pa je tudi jesti živalsko meso, ki ni bilo primerno izkrvavljeno. Če je žival zadavljena ali pogine v zanki, je ne smemo jesti. Če je prebodena ali ustreljena, jo moramo hitro izkrvaviti, da bi se jo lahko jedlo. (1. Mojzesova 9:3, 4; 3. Mojzesova 17:13, 14; Dejanja 15:28, 29) 6. Ali je napačno sprejeti krvno transfuzijo? Zapomnite si, da Jehova zahteva, da se zdržujemo krvi. To pomeni, da sploh v nobeni obliki ne smemo v svoje telo sprejeti krvi drugega človeka ali celo naše lastne, ki je bila shranjena. (Dejanja 21:25) Zato pravi kristjani ne bodo sprejeli krvne transfuzije. Sprejeli pa bodo drugačno zdravljenje, na primer s transfuzijo nekrvnih produktov. Želijo živeti, toda ne bodo si skušali rešiti življenja s tem, da prekršijo Božje zakone. (Matevž 16:25)

1. Jehova je Izvor življenja. Vsa živa bitja svoje življenje dolgujejo Bogu. (Psalm 36:9) Njemu je življenje sveto. Celo življenje še nerojenega otroka v materi je Jehovu dragoceno. Umoriti takšnega razvijajočega se otroka je v Božjih očeh napačno. (2. Mojzesova 21:22, 23; Psalm 127:3) Da bi ugajali Bogu, se moramo ogibati krvnih transfuzij, nečistih navad in nepotrebnih tveganj 2. Pravi kristjani skrbijo za varnost. Prepričajo se, ali so njihovi avtomobili in domovi varni. (5. Mojzesova 22:8) Božji služabniki svojega življenja ne tvegajo po nepotrebnem samo zaradi zabave ali vznemirjenja. Zato ne sodelujejo v nasilnih športih, v katerih se namerno poškoduje druge ljudi. Ogibajo se zabave, ki spodbuja nasilje. (Psalm 11:5; Janez 13:35) 3. Živalsko življenje je Stvarniku ravno tako sveto. Kristjan lahko ubija živali, da si priskrbi hrano in obleko ali da se zaščiti pred boleznijo in nevarnostjo. (1. Mojzesova 3:21; 9:3; 2. Mojzesova 21:28) Napačno pa je živali mučiti ali jih ubijati samo zaradi športa ali za zabavo. (Pregovori 12:10) 4. Kajenje, žvečenje betelovega oreščka in jemanje drog za užitek ni za kristjane. Te praktike so napačne, ker 1) nas usužnjujejo, 2) škodujejo našemu telesu in 3) so nečiste. (Rimljanom 6:19; 12:1; 2. Korinčanom 7:1) Tem navadam se bo morda zelo težko odpovedati. Toda to moramo narediti, da bi ugajali Jehovu. 5. V Božjih očeh je sveta tudi kri. Bog pravi, da je v krvi duša ali življenje. Zato je napačno uživati kri. Napačno pa je tudi jesti živalsko meso, ki ni bilo primerno izkrvavljeno. Če je žival zadavljena ali pogine v zanki, je ne smemo jesti. Če je prebodena ali ustreljena, jo moramo hitro izkrvaviti, da bi se jo lahko jedlo. (1. Mojzesova 9:3, 4; 3. Mojzesova 17:13, 14; Dejanja 15:28, 29) 6. Ali je napačno sprejeti krvno transfuzijo? Zapomnite si, da Jehova zahteva, da se zdržujemo krvi. To pomeni, da sploh v nobeni obliki ne smemo v svoje telo sprejeti krvi drugega človeka ali celo naše lastne, ki je bila shranjena. (Dejanja 21:25) Zato pravi kristjani ne bodo sprejeli krvne transfuzije. Sprejeli pa bodo drugačno zdravljenje, na primer s transfuzijo nekrvnih produktov. Želijo živeti, toda ne bodo si skušali rešiti življenja s tem, da prekršijo Božje zakone. (Matevž 16:25)