cashy

pri moji kilaži bi bila vrečka rum kokosov pod kapo že na alkometru prek 0.5 hehe...bi že denarnico na plan vlekel

zarya, knjigo si nam vsekakor dobro priporočila tako, da bo na seznamu za naslednji obisk knjižnice

no, ja....tud prav...sam pri dveh bi zgledala še mal bolj pomembna

ni blema, vam plinske maske naštepam na gobce, pa bo vse v redu

ja, pa kakšno češpljico zame, z dvema melonama

kera michelle je to? fajfarca? sej je kr kul...sam če je to ona, more bit fotka sigurn 10 let stara

a rabiš kaj družbe na svojih nočnih sprehodih?

hmm, Diana, Devica, mogoče sta začele preveč razmišljat, kaj bodo drugi rekli, če se vama kje zaskoči Astrid, tvoj način že na "papirju" zgleda zlo kul, kako dober mora šele v praksi bit

Seal, to je pa ena boljših punc, ki si jih gor napopal

sej me prime samo 7x na teden...drugač ne

marsa, pa ti si cariiicaaaa tam gor

redko kdo se spomni na kak Salzburg, ali Bukarešto, Bratislavo... mogoče pa tud tam ni tako slabo.

hvala vam, hvala, se klanjam

kako moraš sred noči vstajat, Michelle? to je skregano z zakoni narave

vse najboljše za pikičino mamico, in hvala ti, mami, da si nam dala ljubo Pikico

hja, sem upal da bo to novo leto kaj drugačno, kot prejšnje, pa bo spet isto, zgleda špilal bom ne zapravljal, ampak služil...pismo je težka muzikontarska ko je najbolj luštno, nisi frei

pikica, je že mimo....sem še zadnje minute pred govorom popravljal ene zadeve... ja, veš, sem kot farizej z nedeljskega evangelija...sam znam pridigat, kako živet, živim pa kontra...

ja, spat sem šel z žura ob pol enih, vstal pa ob sedmih, da sem govor popravil in hvala za pohvalo sem odpravil nekaj zapovednih glagolov in apelacij na publiko in jih zamenjal z meni namenjenim razmišljanjem...tako,d a nisem preveč moralnega mačka vzbujal... čeprav mi je nekdo na koncu rekel, da jim dajem mislit, in da je moja "pridiga" precej boljša od župnikove

jao, El Nino, a maš samomorilska nagnenja? sem včeraj začel razmišljati, da bi kupil kitaro, sam če je tolk zlobna, da te po nosu tolče, je raje ne bom In Seal, jest tebe včeri nism nikjer vidu. ne vem zakaj ne, a zato, ker te ni bilo tisti čas, ko sem bil jaz tam, al zato, ker je bilo tolk cigaretnega dima, da nisem nosu pred sabo videl.

glej, glej, tolk fejst punc, pa rojene na 1. nov. ? čestitke vsem

kako pa to? a si vse igre pri taroku popušila? se mi je zdel, da ženske o taroku niso moškim do gležnjev :xx!: sam se počutim izvrstno, proslava z govorom je lepo uspela, pohvale so padale z vseh strani, tko, da ...kaj je kozorogu lepšega, kot zunanje priznanje

oho, jest sm pa videl pravo akcijo v tem filmu...ne sicer telesno, ampak duševno in duhovno glavnih akterjev filma Kar zna biti dostikrat celo bolj vznemirljivo od "telesne" akcije

uh, maticml...se mi zdi, da sem že povedal, da pišeš, kot bi sebe bral v tem nisi sam, sem s tabo in te z vsem srcem prosim, zaradi tebe samega, da se "spelješ stran" od moje družbe družbe depresivnih in osamljenih. Kako si pa našel prijatelje, svojo staro družbo, ko si bil še v domačih logih? Tako si jo najdi sedaj, le na način tvojim letom primerno Saj ne more bit tko težko. pa nehaj se samemu sebi smilit. Že eden je čez glavo, dveh pa tak forum ne bi nikdar prenesel

malo korigiran govor po vaših predlogih...odpovedal sem se prehudemu apeliranju in povzdigovanju nad vse, razen pri koncu govora, da bodo vedeli, da govorim njim upam, da vam bo bolj všeč GOVOR 1. 11.2005 Danes praznujemo praznik, ki nosi ime Dan spomina na mrtve. Pa smo se kdaj vprašali po resničnem pomenu praznika s tem nazivom? Komu je praznik pravzaprav namenjen? Pokojnim, katerih se danes spominjamo, ali je v resnici namenjen nam, živim? Si prestavljate, da bi lahko pokojne vprašali, kaj bi spremenili, če bi jim bilo dano ponovno življenje? Kakšen odgovor bi prejeli? Brez težav si prestavljam najverjetnejši odgovor: » Če bi lahko še enkrat živel, bi živel!« Mogoče se zdi ta odgovor nedoločen, meglen. In res je tako, se mi zdi, iz dveh razlogov. Ker dejstvo, da si živ, vsakemu izmed nas ustvarja različne prestave. Biti živ, živeti, naj bi pomenilo izvrševati svoje življenjsko poslanstvo, poklicanost na ta svet. Biti živ bi lahko pomenilo v polnosti občutiti vsak trenutek našega življenja. Svoje poslanstvo čutimo v različnih stvareh, nekateri v družini, drugi v poklicu, karieri, spet tretji najdemo izpolnitev v opazovanju drobnih čudežev narave, v čudovitih barvah jesenskega listja, v petju poslavljajočih se ptic selivk. Kot sem vesel širokega spektra smisla življenja, sem zaskrbljen nad drugim razlogom nedoločnosti v pojmovanju življenja. V tem divjem tempu svetovnega razvoja, hitro naraščujočih umskih zahtev, nenehnega hrupa, nemira, vsiljevanja umetnih potreb z vseh strani, postane človek hitro dezorientiran, počuti se popredmeteno. V takem okolju je zelo težko najti kanček časa zase, se zazreti v svojo dušo, prisluhniti njenih željam in potrebam. V tem hrupu ni težko preslišati obupane krike duše, ki bi se želela izraziti v polnosti. Ko bi ji komu uspelo prisluhnili, bi mu pozornost poplačala z občutkom neizmernega zadovoljstva. Še nekdo nam preprečuje živeti, kot bi si želeli. Nenehen strah, strah pred smrtjo, strah pred neznanim, strah pred porazom. Česa se človek pravzaprav boji? Edina stvar, ki je vsakemu dana v enaki meri, je čas. Vsak ima dnevno na voljo le 24 ur. Vprašanje je le, kaj bo s tem časom naredil. In samo čas mu bo nekoč vzet. Vsakemu, brez izjeme. Čas je edina stvar, ki jo v življenju ima. Zakaj bi ga zapravljal v stanju nenehnega strahu? Zaprt v kletki varnosti, da bi pridobil še nekaj dragocenih trenutkov? Bi te trenutke zopet preživel v strahu, da jih ne bi izgubil? Veste, kaj se mi dozdeva, da je zunaj kletke varnosti? Zunaj je svoboda. Je življenje! Dan spomina na mrtve me opominja le na eno stvar: V polnosti izkoristiti čas, ki mi je dan. Življenje živeti, ne preživeti! Ali kot je rekel mislec in psiholog Erich Fromm: » Življenje nima nobenega drugega smisla, razen tistega, ki mu ga daje človek z razvijanjem svojih sposobnosti, s plodnim življenjem.« Sam si ob koncu svojega življenja ne bi želel popravnega izpita z izjavo: » Želim si živeti še enkrat!«

težko te bo za rokav pocukat, ko imaš tako oprijetega okrog nabildanega bicepsa se bova pa videla...najvišji in najbolj suh sem jaz...pa trezen