Selene, krasno razmišljanje Vendar je tvoja oseba imela spomine, lepe spomine "nanj" in na skupne trenutke. takrat veš, da ko enkrat to doživiš, lahko še kdaj. Veš, da je to možno doživljati, ker si to že doživljala. Sam nimam nobenih spominov, sem kot, da sem se rodil pred sekundo. Zakaj? Ker sem vse pozabil...želel sem pozabiti, ničesar ni vredno spomina, je sama praznina, samo razočaranje...en velik nič. Koščki sestavljanke samega obupa, neuresničenih sanj in želja, nobene kosa sreče, upanja in ljubezni. Ne moreš verjeti, da to sploh lahko obstaja. Liu, hvala za izkazano zaupanje. Tepem se sam s seboj, ali se prepustiti toku, da me nese, kamor me more, ali naj se borim naprej. ko ne vem, kaj je prava odločitev...tok me lahko vrti na mestu, borba me lahko samo oddaljuje od želenih ciljev...bolj ko se prizadevaš za cilj, bolj se oddalji. Take so dosedanje izkušnje. In Nols, lolek sem tako ali tako že celo življenje Bit pa lolek dobre volje ni ravno lahko, če nimaš vira, iz katerega bi črpal dobro voljo sm se mogu mal nad sabo zamislit...ker je cimr na istem ko jest...sam pismo, je njemu vseen..glavn, da ma svoj komp, bicikl pa fotoaparat...včasih mal pojamra, kolk bi blo dobr kako punco imet, pa da ga ne smem prehtet( ker je celo malo starejši od mene)...naredi pa tud še manj kot jaz, da bi kako dobu...zadnja 4 leta dvomim, da je sploh kako novo punco spoznal, kaj šele, da bi si kako našel... sam sem jih spoznal več kot 100 ali celo nekaj 100, nekaj takih, s katerimi bi z veseljem poglobil odnose, pa so kot po naključju vse "zasedene" in s tem naj bo človek zadovoljen?