Florijan Cvetko

Če je tehnično isto ali ne, ne vem. Še nisem poskusil in tudi mika me ne. Ampak že od samega začetka te teme se trudim in trudim definirati varanje, pa mi ga niste pomagali. Zdaj pa razumem. Za večino ljudi na tem forumu je varanje penetracija spolnega uda v nožnico (ker kaj drugega pri spolnem odnosu s prostitutko, brez čustev, tudi ne more iti). Je varanje še kaj?

Sprehodil sem se po temi SEX - KDO NAJBOLJŠE ali nekaj takega. In se mi je utrnilo vprašanje. Ali je sex s prostitutko varanje (partnerja, partnerke ....)?

Jaz sem itak malo na kontro. Blagor naivnim. Njih življenje je srečno. Brez potrebe po dvojnih zankah...

ne ne ne Kako veš, da ga ne prevaraš, če ga spoštuješ in ceniš? Kako to veš? Le kdo, ki je bil skušan, pa ni podlegel, to ve. Ali ne?

Cofi, tole pa kar moram vprašat: kako pa to veš?

Kajti, če ne, nas boš vse po vrsti čez koleno in bo šiba pela. A ne, contesa? Se pa strinjam s Sati, kot je razvidno kakih pešnajst postov gor.

Čitam in čitam in čitam in se čudim. Torej, dragi moji: Emancipacija <> Uravnilovka. Emancipacija je, tatataratara, vsak po svojih sposobnostih, vsakemu po njegovih potrebah. Ženske ne morejo biti enake moškemu, ker se v osnovi ločijo po enem kromosomu. In hvala bogu da je tako, ker kje bi drugače jaz oči počival. Je pa res, da so punce marsikje bolj uspešne od fantov, in fantje druge bolj od punc. Roko na srce, gasilce raje vidim v moški varianti, in frizerke v ženski ...

Ne, to ni varan. To je kameleon. Prevara tvoj vid. Tudi slon vara. V trgovini s porcelanom. In vara se, da je varanje varno. Le s pivo-varno, a je tam varanje z e, ali ne?

Lia, upanje živi, ljubezen tudi. Edino prijateljstvo med moškim in žensko (hetero) je ukana ...

Nosorog, hvala! oziroma Nosoroga za predsednika!!!

Saj ni težje do ščegetavčka. Ravno nasprotno. S ščegetavčkom se v zahodno moško dominantnih družbah (beri katoliških) sploh ne ukvarjajo. Spolnost je namenjena le prokreaciji, in to po definiciji pomeni užitek le za moške, ker pač brez orgazma ne znamo ejakulirati (obratno je seveda mogoče, po tao principih). In, Mateja, povsem se strinjam s tabo. Kot bi rekel moj prijatelj: "S polno r..jo je lahko sr.t", zato tak odnos do emancipacije, tukaj.

A ste že zapisali kaj o jaspisu? Kje bi se lahko podučil ... 1000x kitajskih hvala!

Andres, daj no daj ... Saj ravno v tem je hec. Emancipacija ne pomeni dominacije enega spola nad drugim, ampak pomeni osvoboditev prevlade enega spola nad drugim. Radikalni feminizem pač ne more definirati odnosov med spoloma, kot ga ne more ultrakonzervatizem (nekako čutim, da bi ti bil slednji bolj po volji, nak?). Čudi me, da se počutiš tako ogroženega. Raje skoči malo v fitness, pa se napravi malo bolj zaželenega, kot so se stoletja morale ženske delati zaželene. Iz tvojih postov kar veje neka užaljenost. Kaj je narobe ???? Aha, še to: konstruktivna kritika je več kot dobrodošla. Vrednostne sodbe tipa: to je pametno, to je edino pametno, ali to je najpametneje pa bodo naslednjič soočene s kakim obrambnim mehanizmom ... Imam o sebi predobro mnenje ... Sori. Končno: kotaliti se ob ščegetavčku. Ali je kaj lepšega, kot biti pri izviru življenja? Kje bi se ti raje kotalil?

Ful vas vse občudujem. Resno. Vsi kar veste, kaj je emancipacija, samo jaz ne. In udrihate po tej ubogi emancipaciji, da se bliska. Zato sem šel malo pobrskat po knjigah, da bi videl, kaj zlega je treba izkoreninit. Emancipacija je bila v rimskem pravu osvoboditev izpod očetovske oblasti (Korošec: Rimsko pravo, str. 98). Po rimskem pravu so bili namreč sinovi očetova last, dokler oče ni umrl, ali jih je prodal v suženjstvo, ali jih je oprostil svoje oblasti s posebnim postopkom, imenovanim emancipacija. Ženske niso bile nikoli svobodne in jih ni bilo moč emancipirati. Verjetno je beseda emancipacija tudi povezana z besedo mancipacija (mancipatio). To je način ustanavljanja poljskih služnosti (Korošec: Rimsko pravo, str. 201). Gre torej za izraz, ki govori o služenju, služenju služečega zemljšča gospodujočemu. Black's Law Dictionary, kot priznana avtoriteta na področju pravnega izrazoslovja, definira Emancipation kot "the act by which one who was unfree, or under the power and control of another, is rendered free, or set at liberty and made his own master". V običajnem pravu (t.j. pravo Anglije, ZDA, Avstralije itd.) se izraz uporablja zlasti v družinskih razmerjih, ko se otroci zaradi različnih razlogov, tudi povezanih z zlorabami, osvobodijo starševske oblasti in postanejo sami svoji gospodarji. Emancipacijo je uporabil tudi Abraham Lincoln, dne 1. januarja 1863, ko je osvobodil ameriške sužnje. Izvir besede emancipacija, ko govorimo o odnosih med moškim in žensko, je torej v prekinitivi SLUŽENJA ženske moškemu. Drage dame. Jaz NOČEM, da mi ženska služi, temveč da je z menoj, ker me ima rada in ker želi z menoj deliti družino. Zatorej HOČEM, da je moja ženska emancipirana, torej osvobojena služenja. In dragi gospodje. Ni dovolj, da prinesete domov tolarje (forinte, krone, whatever). Današnje dame potrebujejo več, in drugačno pozornost. Je pa to težko, priznam.

Dvignem dva prstka. In vprašam. Kaj je to emancipacija? A ma smisel debatirat o stvareh, ki jih nismo definirali. A je emancipacija enakost pred zakonom? (kdaj so ženske v Švici dobile volilno pravico press) A je emancipacija enak dostop do služb? (mater, komaj čaka, da mi bo sp...a v porodniško, jo že vidim press) A je emancipacija enak dostop do otrok po ločitvi? A je emancipacija spolna osveščenost? In .... vprašanje za ... tolarjev: Ali obstaja neenakost med spoloma, kjer je ne bi smelo biti, in, ali lahko kaj naredimo zato, da je ne bi bilo. Aira: je čisto vseeno kdo je doktor in kdo je profesor, in kdo kako predava. Bi lahko bila tista tvoja asistentka tudi asistent, pa bi se še vedno vedelo kdo je glavni. Univerza, kot Cerkev, vlečeta korenine iz preskoka tisočletja (pa ne zadnjega), in hierarhija je v obeh Prvi Zakon in gorje mu, kdor ga ne spoštuje. Sicer pa sem tudi jaz za to, da vsak prevzame tisto vlogo, v kateri najboljše funkcionira. Npr. ženska naj bo doma, skrbi za družino, moškega pa naj vedno čakajo topli copati in obilen krožnik, ko se vrne iz lova. Ali ne?

Ja, sem se sam zgrozil, ko sem zapisal svoj post. Povsem hladno in preračunljivo, brez trohice čustev. Ampak vse to so stvari, ki jih je treba rešit. In rešiš jih lahko na dva načina: aktivno, ali počakaš, da se same rešijo, kar predlagaš ti. A stvari, ki se same rešijo se ne rešijo tako idealno. Krediti se ne odplačajo. Otroci sicer zrastejo, a v kaj? Sem jim to položil na pot? Moje stališče je povsem jasno. Česar ne vem zagotovo, ne vem. In če ne želim zvedeti, ne raziskujem. Ker če bi vedel, bi tudi jaz morda ubral "pot po Dolores". Tako da imaš, spet, prav: ne smem spraševati preveč o stvareh. Tema je varanje. Morda bi morala biti tema "dvoličnost in dvojni standardi".

Seveda imaš prav, enja. Ko ostaneva samo MIDVA, greva vsak po svoje. Življenje ni statično. Takrat pač ugotoviva, ali je pri 60tih smiselno pogrevati posteljne dogodivščine stare 20 let. In če je, si poiščeva nove partnerje. In če ni, si skuhava kavo, in jo pijeva v spomnin na mlada leta. No, pa poglejmo "real life": - imamo recimo kredit za avto, kredit za hišo, dva otroka, ki hodita v osnovno šolo, pa še kakega malčka za nameček - se ločimo: rabimo še eno stanovanje, še en avto, logistično zmedo pri spravljanju otrok na vse dejavnosti - iščemo novega partnerja, morebiti začnemo z njim/njo novo družino - zamera otrok zaradi zamenjave partnerjev, obiski pri pedopsihologu, inštrukcije zaradi slabšega šolskega uspeha - medsebojna zamera zaradi alimentov pa zaradi urnika obiskov otrok in vse zato zaradi tega, ker je partnerka mogoče, mogoče skočila čez plot???

Ampak samo če veš, da te tepejo. Če ne veš, ne boli.

Hmm, Dolores, me boš spet obtožila, da obračam tvoje besede? Upam da ne. Me je kar malo strah komentirati. Vseeno. Ne gre zato, da bi na novo začel zvezo, ki bi ji manjkala spolnost. Gre za to, da se perfektna zveza skrha. Da sem prevaran. Kaj zdaj. Končati to zvezo? Ker je en, pomemben, element "pokvarjen"? Racionalno: ko je avto nov, vse deluje. Ko je star, lahko tudi kaj stran pade, pa še vedno čisto dobro vozi. Seveda obstajajo stari avtomobili, ki so perfektni, a jih je malo. Večina ima kako luknjo ali vdrtino, nekaj pa jih je tudi na odpadu. Po določenem času so na odpadu vsi. In to nas vse čaka, če ne prej, ko gremo na Žale ... Če pa vse sfokusiraš na spolnost, pa to pomeni, da je spolnost edino, kar ti je v zvezi pomembno. Ali res?

No, enja, saj to je temeljno vprašanje, okoli katerega se, kakor razumem, suče tale tema. Ali me je partnerka vredna, če me je "prevarala"? Racionalno: najbolj racionalno je bilo to vprašanje rešeno verjetno za časa oktobrske revolucije po doktrini "kozarca vode". Mladi boljševiki so namreč prignali vprašanje zadovoljevanja človekovih potreb do absurda, rekli so namreč, da je spolnost nič drugega kot zaužitje kozarca vode, če je človek žejen. Ekstremi so bili tako poudarjeni, da je menda celo Lenin govoril proti taki doktrini. Čeprav se s takim pristopom ne strinjam, ker mislim, da mora biti v ozadju spolnosti vedno zaljubljenost, pa mislim, da je "biti vreden" mnogo mnogo več kot spolnost. Če je partnerka z menoj v enem segmentu (čeprav zelo pomembnem!!!) nezadovoljna, in si poišče zadovoljitve drugje, lahko v drugih, pomembnejših segmentih (skupno bivanje, življenje, družina, vezi, toplina, pripadnost) čisto lepo funkcionirava naprej. Četudi bi, primeroma, partnerka doživela 25 orgazmov drug za drugim z nekom tretjim (to je menda "rekord" neke vrste), je to še vedno zgolj 25 sekund. Dan pa ima 86400 sekund. Racionalno je torej enačba 25 sekund s tretjim in 86325 z mano, ali 1 proti 3455. Racionalno ni vprašanja: je me vredna, tudi če se ljubi z nekom tretjim. Ampak. Nekdo je krasno postavil vprašanje: Kaj pa če v spolnosti s tretjim neskončno uživa. Tu je seveda v ozadju prvinsko vprašanje, ali kot moški lahko žensko tako zadovoljim, da bo imela z menoj otroka. In, ali s kom drugim uživa bolj, in bo z njim hotela imeti otroka. To je tako temna (ali svetla ...) plat biti, da vanjo nima smisla posegati. Pač v skladu s prepričanjem, da ne sprašujmo. če ne želimo vedeti odgovora. In to je temelj moje prizadetosti. Ki seveda ni racionalna, ker bi potem moral biti prizadet tudi, če greva v restvracijo in ji kuhar pripravi večerjo, ki je mnogo boljša kot tista, ki jo sam pripravim doma (no ja, pečenih jajc in kuhanih hrenovk se človek sčasoma naveliča ...). In zato sam nočem vedeti odgovora na vprašanje o "varanju". Partnerke pa ne sodim po tem, s kom se ljubi (ob predpostavki, in upanju, da je toliko pametna, da uporablja kondom, če seveda me "vara"), ampak po kvaliteti življenja, ki ga prinaša v moje življenje in v življenje najinih otrok. In tu me je še kako vredna. Hmmm, sem spet naložil, a ne?

ja, seveda, če gorvodno kamion srajc not vržejo... presneti zavarovalniški goljufi ...

Seveda ne, več za nas ostale ostane. Živijo mavrica!!!! Živijo drug Tito! Živijo omladina i radnička klasa! (a sem se zmotil v stoletju ... hmmm, šment, že spet je kvant prehitro preskočil. Pazi Mirko, sagni se, metak! Hvala Slavko, spasio si mi život!)

Volk, se mi zdi, da si prizadet, osebno. Če imaš občutek, da si bil prevaran, je prav, da svojemu partnerju to pojasniš in da najdeš tisti nivo, na katerem se počutiš udobno. Bi pa delil zgodbo s teboj, resnično. Nekoč nekdaj mi je neko prijetno dekle povedalo, da je imelo moža in ljubimca. Ljubimca je imelo dolgo vrsto let. Pravzaprav bi lahko človek rekel, da je imelo dva moža. No, hec je bil v tem, da je bil ljubimec bistveno bolj ljubosumen kot mož. Pa seveda ni imel nobene "pravice" biti ljubosumen. Ljudje smo pač taki, da si lastimo druge ljudi. Zato tu, nekateri, vztrajno zagovarjamo absolutno zanikanje "varanja". Le tako nedolžni niso prizadeti, oziroma, lahko sami sebi pustijo možnost, da le niso bili prevarani. Moja mi je tako, npr. pred nekaj meseci navrgla, da ima ljubimca, potem pa to zanikala. Je rekla, da me je hotela prizadeti (in ji je tudi uspelo). Ampak, zdaj v resnici ne vem, in to je povsem cool. In niti nočem vedeti, ne v eno, ne v drugo stran. In naj ponovim: če bi imel ljubico, in bi me zalotili golega, na njej (morebiti v njej), bi vztrajno trdil, da je šlo za nesrečo: popravljal sem ji žarnico, ona je mimo nesla marmelado, meni se je spodrsnilo, padel v marmelado in naju oba oškropil. Šla sva se tuširat, najprej seveda ona, potem jaz, potem pa sem jo prosil za brisačo, skozi vrata pomolil roko, a mi je spodrsnilo na mokrih ploščicah. Lovil sem ravnotežje, se obesil nanjo in padla sva naravnost na posteljo, gola. Ker imam probleme s prostato, sem imel seveda erekcijo (alternativa: ker sem bil v strahu pred smrtjo, sem imel erekcijo ...), in ko sem padel nanjo, sem slučajno, zgolj slučajno ... Aja, seveda, ker se hitro tuširam, se ona ni imela časa obleči. Evo, tako ... Tako bi povedal. S čisto resnim obrazom in se obenem čudil, če mi ne bi verjeli. Gre v takem primeru za varanje: ne, gre za samoohranitev. In enako pričakujem od svoje partnerke. A da bi ji v zgornjem, hipotetičnem, primeru dovolil, da si še ona najde ljubimca. Ko bo Sava po soški dolini gor tekla, takrat. Cause: The Truth Shan't Make You Free.

Točno tako. Saj to mene tudi vedno preseneča...

Ja, to je isto, če si črnci rečejo, da so nigri. Bog ne daj, da bi kak belin rekel to besedo. Bi bejžal iz Bronxa da bi se črno videlo za njim.