emanuel

A b mi kdo lahko tole mal razložu k sm en začetnik pa zgleda edini razn syzifa ne razumem čist vornk.

Je pa v oktoberski Auri zlo zanimiv članek Viktorja Gerkmana Iluminatska strategija. V bistvu razlaga tisto, zaradi česar mene mot gola sla po moči, ugledu, oblasti in napuhu. In kako te stvari delujejo v tem svetu.

Pa tut ni treba mešat krščanstva kot duhovnega nauka z raznimi cerkvenimi inštitucijami. Vse majo rade robotom podobne vernike.

Človek je bitje, ki izhaja iz svetlobe in ljubezni, se od njih loči, da bi postal lastna svetloba in lastna ljubezen. Na tej poti pa lahko tudi pade. Ampak brez tega tveganja ne gre. Drugače ne more doseči popolne samostojnosti. To življenje je le sredstvo za doseganje resničnega, samostojnega in Bogu podobnega življenja. Bog je človeku vdihnil duha življenja, torej je tudi človek kot duhovno bitje večen. Sočutje ne more biti zapovedano, ampak delovanje v skladu z ljubeznijo, kar je jedro krščanskega nauka, je pot duhovnega vzpona. Sem napisu, da je ljubezen sama večna vez med Bogom in človekom, in ne neki"oni". Kje je potem ločevanje. IN Bog nikogar ne meče v peku, ampak ljudi od pekla, ki je meseni delež duše, in zemeljskemu človeki nudi vse vrste ugodja, odvrača. Ljudje sami se peklu ne moremo iztrgati. Najhuje, kar se lahko zgodi človeku, je to, da ga poje njegovo lastno telo. Res pa Bog ljudi pokorava za naše grehe. Ampak razum to kot življensko šolo. Še vedo pa, Tjazy, v svojem odgovoru zgolj glodaš skorjo, v kateri pa res ni življenja.

Pa saj je čist jasn. Kdor večno gloda temno skorjo, nikoli ne pride do svetlega jedra. Kdor pošlje v duhovni svet na lov gol razum mu ta kot slepi lovevec nikoli ne prinese tolste divjadi ampak zgolj strohnjeno mrhovino. Če pa potem smatraš, da tam ni drugega kot mrhovina, je to tvoj problem. Ampak maš prav, to ne paše čist v to temo. Delno pa tud. Bog sam je popolna modrost in absolutna ljubezen. Po poti razuma je človeku večno nedosegljiv. Ljubezen sama pa je večna vez med Bogom in človekom. Če pa se duhovnega nauka lotiš zgolj z razumom, je jasno, da ne vidiš drugega kot paradokse. Po tej poti nikoli ne boš prišel do cilja. Drugače, kot uči krščanstvo, ne more učiti. Uči pa v prispodobah, ki odkrivajo zakonitosti duhovnega sveta.

Hm, zanimivo. To je tako, kot če bi mi nekdo, ki je zagrizu v cel orh in si pri tem polomu zobe, razlagal, da so orehi zanič.

Pa še en del prerokbe: Tretja oblika ognja pa bo v tem, da bom jaz že nekaj sto let prej obujal vedno bolj razsvetljene vidce, preroke in hlapce; ti bodo v mojem imenu povsod jasno in resnično poučili narode o vsem ter jih s tem osvobodili vseh mogočih prevar in laži, ki si bodo s krivimi preroki in duhovniki celo v mojem imenu utirali pot za njihov propad- in bodo tako pripomogli k zlobnemu začetku kar kmal, tu in tam pa že v Mojem času. Ti bodo delali lažna znamenja in čudeže kakor poganski duhovniki in zapeljali veliko ljudi ter si pri tem pripravili velike zemeljske zaklade, bogastvo oblast in ugled; toda s tretjim ognjem in njegovo najsvetlejšo lučjo bodo zgubili vse in bodo obsojeni na popoln propad. Kralji in knezi, ki jim bodo hoteli pomagati, bodo ob tem izgubili svojo oblast, premoženje in prestole; kajti Jaz bom Svoje kralje in vojskovodje obudil proti njim in jim podelil zmago in tako bo stare moči pekla in njegovih poslancev med ljudmi na zemlji konec. In kakor prebiv zdaj noč v slepih in nesmiselnih poganskih obredih, ki jih imenujejo božja služba, tako bo bivala tudi v tistih časih, toda s tretjo obliko ognja iz nebes bo popolnoma uničena in razdejana! Kajti laž bo v boju z lučjo resnice iz nebes prav tako malo obstojna, kakor bi bila naravna noč, ki bi se skušala upirati vzhajajočemu soncu! Zbežati mora v svoje najtemnejše jame in globine in tisti, ki bodo enkrat stali v luči, ne bodo več hodili iskat teme. Zdaj Sem ti opisal tretjo obliko ognja, ki bo delovala na mračnost ljudi najbolj razdiralno. In tako ti bom nakazal še četrto obliko ognja, s katero bodo zemlja in ljudje in vsa druga bitja pri Mojem drugem prihodu prečiščeni; ta oblika ognja se bo pojavila v velikih naravnih zemeljskih katastrofah vseh mogočih oblik in vrst, posebno tam, kjer si bodo ljudje sezidali prevelika in prekrasna mesta, v katerih bodo vladali največja ošabnost, sebičnost, zle navade, krive sodbe, oblast, ugled, lenoba, poleg tega pa največja revščina, vsemogoče stiske in beda, ki jih povzroča preveč razmnoženo uživaštvo (epikurejstvo) velikih in mogočnih. V takih mestih bodo zaradi pretirane dobičkoželjnosti zgrajene tudi vse mogoče tovarne v največjem merilu, v njih bodo namesto človeških rok delali tisoči stroji, metelno izdelani iz kovine, poganjali jih bosta ogenj in voda. Ogenj bodo delali s prastarim premogom zemlje, katerega si bodo tedanji ljudje v velikih množinah pridobivali iz njenih globin. Ko bosta takšno delo in početje z ognjeno močjo dosegla najvišjo točko, bo na takšnih krajih zemeljski zrak preveč napolnjen z vnetljivimi vrstami etra, in ta se bo potem tu in tam vnel ter tamkajšna mesta in okolico spremenil v razvaline in pepel z mnogimi prebivalci vred; in to bo potem tudi veliko in dejavno čiščenje. Česar pa ne bo dosegel v tej oliki delujoči ogenj, bodo dosegli drugi viharji zemlje vseh vrst in olik, seveda tam, kjer bo to potrebno, kajti nič ne bo zažgano po nepotrebnem. Tako bo potem tudi zrak zemlje očiščen strupenih izparin in naravnih duhov, in to bo potem blagodejno vplivalo tudi na vsa druga zemeljska bitja; koristilo naravnemu zdravju ljudi, številne in zle telesne bolezni bodo prenehale in ljudje bodo lahko zdravi in močni dočakali visoko starost. Ker pa bodo potem prečiščeni ljudje v Moji luči in za vedno upoštevali žive in resnične zapovedi ljubezni, bo tudi zemeljska lastnina mednje razdeljena tako da bo imel vsak toliko, da resnično pridni ne bodo nikoli trpeli pomanjkanja; in predstojniki očin in tudi kralji, ki bodo v Moji luči, bodo skrbeli, da ne bo pomanjkanja v nobeni deželi in pri nobenem narodu. In Jaz sam bom kmalu tu in tam obiskal ljudi in jih krepil in dvignil tam, kjer bodo najbolj hrepeneli po Meni in Me najbolj ljubili.

Sončna, če te res zanima, je knjiga, ki gre pri onostranskih izkušnjah veliko dlje kot knjige, ki si jih brala, in se pravzaprav šele začne, kjer se druge knjige nehajo, knjiga Jakoba Lorberja Škof Martin. Podnaslov je razvoj duše v onostranstvu. Govori o škofu, ki pričakuje nebeške fanfare, pa ga zaradi njegovega napuha pričaka tema. Tu pa se njegova pot v duhovnem svetu šele začne in pot do svetlobe ni tako preprosta. Kar pa se tiče tistega zakaj, tako pač je. Res nimam želje, da bi se v ta svet takšen kakršen je ponovno rodil. Sicer bo pa ta naša Zemlja v kratkem (to je relativen pojem) povsem spremenjena. Sicer verjamem, da ima moja prisotnost na tem svetu pomen, ampak ponavljanje je pa brez veze. Bližja mi je ideja o preseganju, kot pa o reinkarnacijah. Enkrat je pa treba zakjučit ta krog. Tudi na drugih svetovih je živlenje. Večina ljudi na zemlji tudi izvira iz te zemlje. Ne pa vsi. Obstajajo svetovi, kjer zastor med tem in onim svetom ni tako trd, kjer so prhodi mehkejši in kjer ljudje s svojimi "pokojnimi" lahko komunicirajo. Ampak ti svetovi nimajo takšnega pomena kot naša zemlja, ki ima posebno vlogo v stvarstvu. Kar pa se tvojega prepričanja v lahko smrt tiče, me pa prav zanima, od kje izhaja. Ti pa seveda želim, da bo nekoč tjoja smrt lahka in prijetna izkušnja.

Sončna, če te res zanima, je knjiga, ki gre pri onostranskih izkušnjah veliko dlje kot knjige, ki si jih brala, in se pravzaprav šele začne, kjer se druge knjige nehajo, knjiga Jakoba Lorberja Škof Martin. Podnaslov je razvoj duše v onostranstvu. Govori o škofu, ki pričakuje nebeške fanfare, pa ga zaradi njegovega napuha pričaka tema. Tu pa se njegova pot v duhovnem svetu šele začne in pot do svetlobe ni tako preprosta. Kar pa se tiče tistega zakaj, tako pač je. Res nimam želje, da bi se v ta svet takšen kakršen je ponovno rodil. Sicer bo pa ta naša Zemlja v kratkem (to je relativen pojem) povsem spremenjena. Sicer verjamem, da ima moja prisotnost na tem svetu pomen, ampak ponavljanje je pa brez veze. Bližja mi je ideja o preseganju, kot pa o reinkarnacijah. Enkrat je pa treba zakjučit ta krog. Tudi na drugih svetovih je živlenje. Večina ljudi na zemlji tudi izvira iz te zemlje. Ne pa vsi. Obstajajo svetovi, kjer zastor med tem in onim svetom ni tako trd, kjer so prhodi mehkejši in kjer ljudje s svojimi "pokojnimi" lahko komunicirajo. Ampak ti svetovi nimajo takšnega pomena kot naša zemlja, ki ima posebno vlogo v stvarstvu. Kar pa se tvojega prepričanja v lahko smrt tiče, me pa prav zanima, od kje izhaja. Ti pa seveda želim, da bo nekoč tjoja smrt lahka in prijetna izkušnja.

Ni blo mišleno tako osebno, kot si razumela, ampak splošno, sloh pa ne kot očitek. Vseeno mislim, da ti je upadla strast do posla, in ne čut. In da je to lahko posledica meditacije. Več sproščenosti pa je vredu. Ti pa želim veliko sreče v poslovnem svetu.

Rojstvo v ta svet je rojstvo v smrt, smrt pa je resnično rojstvo. Oziroma kakor za koga. Razum nam govori, da smo umrljivi, naš notranji življenski občutek pa, da smo večni. Oba pa imata prav. Vsak zase. Človek je bitje iz duše, telesa in duha. Telo ni naše, ampak nam je zgolj dano v začasno uporabo. Tisto pa, kar ne moremo obdržati za večno, ne moremo razumeti kot naše. Tudi duh ni naš, je Božja iskra v nas. Samo duša, ki je v bistvu naša svobodna volja in naša zavest, je resnično naša. Tako se sami odločamo, ali se bomo vezali na duha ali pa na telo(materijo). Tisti pa, ki se veže na materijo, se veže na smrt. Tako svojo telesno smrt tudi doživlja kot lastno smrt v vsej svoji grozi, ne pa kot prehod. Takšno dušo zemlja skupaj z materijo potegne vase, in lahko mine dolgo časa, preden ima spet novo priložnost roditi se kot človek. Večina ljudi nima tako kot ti, Sončna vila, tako jasne zavesti o lastni večnosti. Zato se jim zdi razmišljanje o smrti morbidno. O tem sploh ne želijo razmišljati. Smrt se jim zdi najbolj grozna stvar na svetu. Še 1000x hujše pa velja v duhovnem svetu za grozno roditi se v materialni svet. Mene pri smrti skrbi edino to, da bi se moral, če umrem prekmalu, ponovno roditi. Upam, da ne. Sicer pa tistega, ki svojo ljubezen veže na duhovno in ne na materialno, nima kaj skrbeti. Prišel bo čas, ko bodo ljudje spoznali, da je samo ena čreda in samo en pastir

Ne bi rekel, da si izgubila čut za posel, ampak strast in želja po poslovnem uspehu se je zmanjšala. Človek za preživetje ne potrebuje tako veliko, njegova nečimrnost, napuh in pohlep in s tem želja po njegovem posvetnem uspehu pa znajo biti nenasitni. S poglabljanjem vase človek spozna, da je zunanje življenje zgolj lupina, jedro pa je duhovno življenje. Življenje je boj, ampak boj za preživetje je zgolj lupina. Življenje je predvsem boj notranjega (duhovnega)človeka z zunanjim(materialnim, mesenim). In sla po svetnem, to je začasnem uspehu izhaja iz narave minljive materije. Duhovno videnje pa gleda iz vidika večnosti in ga minljive stvari ne zanimajo. Ne moreš imeti dveh glavnih vodil v življanjz. Ali je eno glavno in drugo stransko ali pa obratno. Tako se človek znajde v konflikt, ampak v tem konfliktu duša krepi. Kar pa je tudi namen vsega stvarstva. Pri vsej tej stvari, kakor jaz vidm, ne gre za preživetje, ampak za ugled, prestiž in pa materialno izobilje. Zdi pa se mi to odraz tvojega duhovnega razvoja.

Po mojem bi bilo kljub vsemu zanimivo izvedeti, iz katere knjige je to oziroma s čim v zvezi. Iz knjige Jakoba Lorberje Božje gospodarjenje 1. del. Njegove knjige so med drugimi tudi Jezusova mladost, Trije dnevi v templju ter dopisovanje med Jezusom in knezom Abgarjem. Priporočam. Več o pisatelju na www.j-lorber.com

Gre zgolj zato, da sem dobil idejo, da omenjeni tekst podaja preko astronomije ali pa astrologije odgovor, kdaj bo nastopil čas velikih sprememb. Z golj občutek pač. Mogoče pa to sploh ni to.

Pa še to. A mi zna kdo razložit z astrološkega in duhovnega vidika nasledji tekst. Na vzhodu že stoji zvezda, ki bo prekrižala pot Orionu, in ogenj velikega psa jih bo vse požl; in Jaz bom veliko množico zvezd zalučal z neba na zemljo, da bodo pokončani vsi hudobneži in bo Moja svetloba svetila vsepovsod. Sem tekst najdu v eni zanimivi bukvi, pa ga ne razumem povsem.

A je to mišleno tako, da se bo cela zemlja spremenila, kot se metulj razvije iz ličinke, zemlja pa je sedaj taka, kot ličinka, ki propada in se ji zdi, da umira, v bistvu se pa zgolj spremina v metulja???