emanuel

To pa ne pomenen, da sta dva bogova. Materija izhaja iz duha in je zgolj determinirana, fiksirana misel. Ustvarjena kot protiutež- nasprotni pol duha. Pogoj za gibanje ozroma dinamiko. Belo in črno pa se zlivata v sivo, zakaj torej ne bi bila združljiva???

Po kakšni logiki si pa pršla do tega sklepa

svetloba = duh; Bog, ljubezen, resnica, večnost, svoboda tema = materija; Satan, človeške slabosti (grehi), minljivost, ujetost

Pa se ti ne zdi, da je cerkvena arhitektura skupaj s ceremonijami zgolj zunanja lupina. Ter da je bistvo trba najti. Vstajenje tretji dan. Napoved duhovnega tretjega tisočletja. Oziroma doba resničnega krščanstva, ki se ne bo več končala. Kajti smrt je premagana za vedno. Kakor jaz razumem brez Kabale. Po mojem je treba imeti notranje-duhoven občutek, da razumeš prispodobe.

Po drugi strani pa je pomembno odstraniti negativno, kajti pozitivno se potem samo razvija. In kdor odstrani negativno, je tudi moralen človek.

pravzaprav ravno tistega, ki odvrže svoj ego, ne more nihče več zahodt, Ker ni ničesar več, kar bi lahko kdo zahodu.

A te daje nespečnost, al tko zgodj vstajaš?

Sem že enkrat napisu sedem zapovedi ljubezni do bližnjega postavljenih na temelj treh zapovedi ljubezni do Boga. V krščanstu izraženo kot ljubi Boga nad vse in svojega bližnjega kot samega sebe. V teh dveh zapovedih, ki izhajata iz edinega zakona, ki vlada stvarstvu, to je zakon ljubezni, je tudi že cela postava. V tem pa Krščanstvo kot nauk tudi močno presega Judovstvo, ki tega smisla ne pozna. Štirje evangeliji. Kaj pa izgubljeni Jakobov evangelij? Temeljna knjiga iz začetkov krščanstva. Ki pa se jo danes lahko najde v malo škrajšani obliki pod naslovom Jezusova mladost. Pa Janezov veliki evangelij? Takorekoč novo razodetje za duhovno tretje tisočletje? Kaj pa knjiga Jehove vojne? Včasih je bila del Kabale, danes pa je izgubljena, kakor je meni znano. No ja, ne povsem, saj je staroindijska knjiga Sen scrit (Sem skrit), še iz časov daleč pred Abrahamom, v resnici ista knjiga. Jezus-iz hebrejske Jehošua ( Bog pomaga), skrajšano Ješua, v galilejskem narečju Ješu. Bolj znana oblika je Jošua ali angleško Joshua. Števili 3 in 7 pa se večkrat pojatita v stvarstvu samem (tri dimenzije). Iz tega pa ne moremo sklepati, da Krščanstvo izhaja iz Kabale. Sem pa že enkrat napisu, da je neumnost razrezat novo obleko, zato da zaflikaš staro. Ker pa se nočem preveč ponavlat, bom za enkrat zakluču. Lahko pa pogledaš moje poste za nazaj, boš mogoče še kaj najdu. Pa obilo raziskovalnih užitkov.

To me pa zanima. Kakšen primer, tko za pokušino.

No ja, na primer...???

Judovska duhovščina ljudstva ni učila vsega, kar so poznali. V osnovi je Kabala malo bolj duhovni pogled, kot pa šara, s katero so pred 2000 leti futrali narod. Po padcu templa so bili Judje razgnani, duhovno znanje pa so razvijale različne šole. Zato tudi toliko zmede na področju Kabale.

Krščanstvi ni nastalo iz kabale, imata pa seveda nekatere skupne temeljne točke. Se strinjam, da je v našem okolju najbolj razumljuvo delati na judovsko-krščanskih temeljih, ker nam je najbliže. Ampak po tej logiki nam je krščanstvo bliže od judovstva. Zakaj torej judovska kabala???

Barnabej je smehljaje se dejal:"Fant, kaj govoriš o večnosti in šteješ komaj dvanajst let!? Kam se je zaplezala tvoja mesijanska gorečnost?! ostani lepo pri naravi in prav radi ti bomo prisluhnili!" Odgovoril sem mu:"Izgini, kajti postajaš mi odvraten! Mar meniš s tem to-le telo, ki v resnici obstaja šele dvanajst let na tej zemlji?! Kaj vam nisem že včeraj dovolj razložil o večnosti tega duha, ki je v meni in deluje?!" Iz knjigeTrije dnevi v templju. Prav lepo paše semle.

Tud naše pozitivne lastnosti niso naše. So od Boga. Naša svobodna volja pa je naša. In vse naše odločitve so naše.

Kaj je delo Satana???

Sem razumu bolj v smislu slabih lastnosti, ne slabih dni.

"Da pa enkrat ustvarjeni človek kakor iz sebe naprej obstaja, se oblikuje in utrjuje, in kakor iz lastne moči postaja svoboden v mišljenju, hotenju in ravnanju, je Bog že od vekomaj uredil tako, da se morajo iz Boga izločene ideje postopno čedalje bolj od boga osamiti, se končno nekako najti in občutiti kot od Boga ločena bit in življenje, in po lastnih mislih postati svobodno hoteče in svobodno dejavne, da jih lahko potem kot popolnoma življensko utrjene vodi Bog po zunanjem nauku kot nastajajoče bogove, in jih pripelje do življenske popolnosti, kakor da bi se razvile iz lastnih tal." ... "In ker je prav zdaj napočil ta trenutek, ki ga je Bog že od vekomaj jasno preračunal in so v njem vsa ustvarjena bitja dosegla neko povsem samostojno zrelost, ki jo večinoma res prepoznamo po tem, da večina o Bogu skoraj nič več ne ve in so od Boga povsem oddeljeni, sem tudi Jaz kot Bog tu, da ljudi ne bi več vodil s Svojo vsemogočnostjo, ampak edino z naukom, ki jim ga zdaj dajem tako, kot da sam ne bi bil nič drugega, kot so oni sami." ... "Poglejte si zdaj ljudi te zemlje. Koliko jih je celo med Judi, ki resnično verujejo v enega Boga, in živo resnično vanj zaupajo? Skoraj vsi verujejo zgolj iz navade, v srcih pa so brezbožni in tako se jim sploh ne zdi, da bi res lahko obstajal kakšen Bog, -in če bi že kakšen bil, naj bi mu sploh ne bilo mar za umrljive ljudi." ... "Kako pa je z vero v Boga v templju, še predobro veste samiin o tem ni treba več govoriti. Kjer namreč ni vesti, kjer črtajo Božje zapovedi in namesto njih postavljajo svetna pravila kot sveta in od Boga dana, tam je konec vsake vere v resničnega Boga." Mal (prepisanga) dodatka za bolše razumevanje!!! Komentira naj si vsak kakor hoče.

Pravzaprav gre eno z drugim. Se lahko razume tako ali drugače. Bistvo je resnično zavedanje, da Bog je. Kot bitje, ne oseba.

Sem mu v mislih izjavo iz vilinskih simbolov...-drugače po ob vsej pozitivnosti vidim sebe kot negativnega človeka, ki vedno nerga tega nism čist razumu

Angel-angelos-v prevodu in tudi dejansko Božji sel, prenašalec Božjih sporočil in njegove volje Angel je kot točka skoncentrirane svetlobe, ki jo ustvari leča. Ampak to ni svetloba leče, ampak zgolj majhen delček svetlobe sonca. In tudi poslanstvo človeka je, da spozna , kaj je dobro, in po lastnem spoznanju ter po lastni povsem svobodni volji tako tudi deluje.

Provzaprav sem jest razumu lih obratno. Je treba spoznat Boga kot bitje, to pomeni verjeti v Boga in razumeti njegovo naravo-značaj, ki je čista duhovna narava, da se lahko z njegovo pomočjo rešiš vseh spon in zank. Predpogoj za to pa je popolna samozavest- zavedati se sebe kot neumrljivo duhovno bitje, ki zgolj začasno biva v materiji. Lepo je, da se človek zaveda svoje nepopolnosti, ne pa tudi, da sebe ocenjuje kot negativno osebo. In kaj je zate potem pozitivno? Samo tisto, kar je popolno?

Lahko je svetloba brez teme, ampak nasprotje je potrebno za človekov duhovni razvoj. In vsa materija je ustvarjena kot nasprotni pol duhovnosti zgolj za človekov duhovni razvoj. Je pa vsa materija vnaprej obsojena na smrt. A lahko poveš, kaj pomeni ta "mogoče" Je to ja ali ne? In če bi pozorno brala, bi videla, da sem pisal o krščanstvu kot duhovnem nauku in ne o gorečih privržencih Cerkve (in katero cerkev misliš s tem)

Tema svetlobe ne spozna. Ljubezen pa spozna ljubezen. In tvoja ljubezen mora spoznati utelešenje Božje ljubezni. Zakaj razum, ki je tema (je iz materije), tega ne zmore.

Zapovedi. 7 zapovedi ljubezni do sočloveka, postavljenih na temelj 3 zapovedi ljubezni do Boga. Jih je trba spoznat kot dobre. Vse izhajajoč iz enega edinega zakona ki vlada v stvarstvu, zakona ljubezni. So enake, kot jih ima vsak človek v srcu. Bog je namreč kot lončar, ki ima eno roko v izdelu, drugo pa zuna, da lahko naredi izdelek. Krščanstvo. Utelešenje Božje narave z namenom, da bi lahko ljudje, ki so dosegli določeno stopnjo duhovne zrelosti, spoznali Boga do te mere, ki jim omogoči osvoboditev iz kroga inkarnacij. Sicer pa Učitelj ne uči zgolj z besedami, ampak tudi s svojim življenjem. In krščanstvo je tudi nauk o odnosu med Bogom in duhovščono, če ga opaziš. Sicer pa, kdor dobi lepo novo obleko, pa jo razrežeže in s flikami, ki jih dobi,zaflika staro raztrgano obleko, ki pa kmalu postane še slabša kot je bila, je cepec. Še toliko večji cepec pa je tisti, ki to stori z duhovnim naukom. In z nekaj Jezusovimi citati zaflikano staro judovstvo tudi ni krščanstvo. Sem mal pojanu že v duhovnosti v novem tisočletju, nečm ponavljat. Vsa duhovnost je spoznavanje Božje narave. Ker tudi vse, kar je duhovnega, pripada Bogu.

Ko se duša- to njen onostranski duh iz Boga zelo jasno vidi-v telesu, bodisi v rastlinskem ali živalskem, po potrebnem zorenju že sposobna povzpeti na višjo stopnjo življrnja, ji njen onstranski duh, ki jo nenehno oblikuje, omogoči, da ji je za vnaprej neuporabno telo odvzeto in si lahko potem -že obdarjena z višjimi inteligencami- oblikuje novo telo, v katerem se lahko po daljšem ali krajšem času spet povzpne do višje inteligence življenja in dejavnosti in tako naprej vse do človeka, kjer bo kot že povsem svobodna, v poslednjem telesu dosegla popolno samozvest, spoznanje Boga, ljubezen do Njega in s tem popolno združitev s svojim onstranskim duhom, in ta združitev se imenuje novo rojstvo ali prerojenje v duhu. Ko človeška duša doseže to stopnjo življenja, je popolna in je kot povsem samostojno bit in življenje ne more več uničiti in použiti najsplošnejša božanska vse-bit in vse-življenje. Najzaneslivejše znamenje že dosežene življenske samostojnosti človeške duše je v tem, da spozna Boga in Ga celo na vso moč ljubi. Dokler namreč duša boga ne spozna kot bitja, ki biva zunaj nje, ko še slepa in nema ni osvobojena oblasti Božje vsemogočnosti, se mora še prav silno bojevati, da se teh vezi osvobodi. Toda takoj ko duša začne spoznavati Boga kot bivajočega zunaj sebe in ga začne po čustvu ljubezni do Njega bitnostno zaznavati, je že osvobojena vezi Božje vsemogočnosti in čedalje bolj pripada sama sebi; tako je samo-stvarnica svoje lastne biti in življenja in s tem za večno samostojna prijateljica Boga" Iz tega teksta se pa že lahko vidi, kaj v resnici krščanstvo, ki se posveča življenju v poslednjem telesu, uči kot duhovni nauk. In v tem smislu je tudi potrebno razumeti ves nauk.