emanuel

Sem enkrat zasledu misu, da je Bog kot lončar, ki ima eno roko v izdelku, drugo pa zunaj. Samo z eno roko ne more ustvariti izdelka. Tisto, kar je postavljeno v človeka, mora biti postavljeno tudi zunaj (notranji čut in zunanji duhovni nauk). In oboje mora biti usklajeno. In ljudje smo na svoji poti doseganja samostojnosti nekako ločeni od Boga. Povezani samo z ljubeznijo, ljubezen sama pa je slepa in se hitro naveže na posvetno (ljubezen do sveta in vseh užitkov in zadovoljstev, ki jih nudi). V glavnem, tudi nek duhovni nauk mora po moje vedno obstajati, vsaj dokler človek ne doseže popolnega samozavedanja. Se strinjam, da mora biti odnos do Boga oseben in da se razne verske institucije postavljajo kot posredniki zato, da z ljumi manipulirajo. Ampak preroki so bili vedno zato, da ljudem pomagajo doseči tisto, kar sami ne bi zmogli. In tudi angeli so Božji sli, kar pomeni že sama beseda angel. Ne verjamem, da so vsi duhovni nauki in učitelji brez veze.

Kaj pa misliš o drugih? Al rabjo kakšne posrednike ali ne?

To o kostnici sem zasledu v Delu, je bil podlistek. Pobiram povsod po malem, kar me zanima. Je treba hodit z odprtm očmi skoz živlene (tega sem se nauču v filmu Butec in butec. "al bova midva kdaj mela tako srečo" "bova, bova, samo z odprtimi očmi je treba hodit skoz živlene"-scena z avtobusom na toples turneji ). Po pravic povedan, sem v osnovni šoli hodu k vereuk . Sam stvari, ki se preveč ponavljajo me hitr dolgočasjo. Pa tud strinjov sem se z vsem skupi skoz manj. Sem mu zmeraj občutek, da mora bit nekje nekaj več. Dojemam vse skupi bol abstrakno, v prispodobah. No, v glavnem, nič od Lorberja v cerkvi ne učijo. Za ostale je pa preveč "krščanski". Sicer pa je večina ljudi pismena, si lahko vsak prebere kar ga zanima, pa tud cajt še ni zru za kakšno bolj množično branje. Se pa počasi in potiho krog bralcev širi. Bolj za individualiste . Je pa samozavestno reči, da ne maraš učitejna, ker segaš više .

to sem pa napisu, kot da je samo po sebi umevno. Jakob, Jezusov brat, Jožefov sin; je napis na kostnici, ki so jo našli. Na kostnicah so drugače navajali samo očetovo ime.

Ni za kaj. Hvala tebi za forum. Ni nič mimo, ogromno literature, ki se nanaša na "krščanstvo" res deluje dolgočasno in pobožnjakarsko. Bolj v smislu navezati človeka na inštitucijo in ga držati na enem srednjem nivoju. Sem jaz tudi vse pospravu nazaj na polico. Kar to presega, je iz strani inštitucij nezaželjeno -na primer Emanuela Swedenberg in Mojstra Eckarta Cerkev nikoli ni priznavala. Sicer pa, Jezusova mladost se bere kot pravljica s svojimi lepimi sporočili, Trije dnevi v templju pa je napisano kot razprava (mal bol hard) in bolj pokaže naravo verske institucije in način razmišljanja visoke duhovščine (duhovščina je vedno ista, ampak tudi Bog je vedno isti). V izvirniku pa naj bi bili obe knjigi delo možakarja, ki je poznan kot Jezusov brat in Jožefov sin. Njegove kosti so pred kratkim našli, bil pa je v začetku krščanstva vodja Jeruzalemske krščanske skupnosti in pomembnejši od Petra in Pavla.

Knjigam kot sta na primer Jezusova mladost in Trije dnevi v tempju se pa že ne da očitati dolgočasnega sloga. Sploh pa nista preveč obširni. Trije dnevi v templju samo 118 strani A5 formata. Z dodatkom o starih koledarjih in merskih sistemih. (resda pa niso "uradno priznane" knjige).

Že beseda religija ima svoj zunanji in notranji pomen. Pravzaprav beseda religija pomenu ponovno povezati (re ligare) V duhovnem smislu z Bogom. Oziroma mogoče celo: re el ligare - ponovno se povezati z Bogom. Tako ne moremo reči, da je religija zunanji del vere, ampak je v tem pomenu besede religija sama notranje bistvo vere. Je pa tudi 10 Božjih zapovedi vsklajenih s kozmičnimi zakoni. Drugače mi je pa tvoje razmišljanje všeč.

To je pa zlo črno-belo gledanje. Bi reku, da ne služi "dvigovanju zavesti, enosti, globjemu razumevanju" in podobnim pozitivnostim. Bolj ustvarja odpor, nasprotno reakcijo - slepo ščitenje istitucije s strani privržencev. Kaže pa tudi na pomanjkanje boljšega poznavanja problematike. Vsaj po mojem mnenju.

Se pa spet ne strinjam, da Sveto pismo pripoveduje tako. Tako ga samo nekateri razlagajo. Naj ne bi šlo za vesoljni potop, ampak veliki grešni potop. In naj ne bi zalil cele zemlje, ampak "samo" najbolj razvito civilizacijo, s središčem v Mezopotamiji ali tam okrog (recimo tretino azije). Pozna pa veliko ljudstev na zemlji legende o potopu, ampak nikjer tako katastrofalno kot pri Noetu. In rase so nedvomno starejše od tega potopa.

Samo kot ideja. Če je tebi znano, da sta Adam in Eva imela dva sinova, to še ne pomeni, da sta imela SAMO dva sinova. Kot je men poznan, nikjer ne piše, da sta imela SAMO dva sinova (mogoče sta imela 30 otrok)?. Kot je men znan, cerkev poroča tudi bratrance in sestrične v drugem kolenu na osnovi analize dednih bolezni. (mogoče izjemoma tudi bratranca in sestrično). In dedne bolezni po moje niso Božje delo, ampak posledic padca človeka v "grešnost".

To je pa tako, kot če bi nekomu večkrat posodil mobitel, ko mu ga ne bi hotel več, bi ti pa začel groziti. Da s tem kršiš osnovno človekovo pravico do svobode govora. In tvoje grožnje se mi zdijo skrajno bedne. Mi gre bolj na kozlanje, kot pa me jezi. Tvoje razumevanje Bibljie pa paše v staro judovstvo.

Zlo lep post, ampak povsem se pa ne strinjam. Ljudje znamo biti kdaj hudobni tudi iz pohlepa, oblastiželjnosti, napuha, maščevalnosti in podobnega. Kar pa izhaja iz prestrašenosti in ranljivosti, pa res ni hudobija, čeprav je slabo.

In po čem to sklepaš? Po sebi? V bistvu vsakdo izshaja iz sebe, in s takim dojemanjem največ poveš o sebi. Sicer pa, po mojem mnenju, tukaj prodajaš kis za vino. Ne nalivajte mladega vina v stare mehove. In tvoj kis naj kupi, kdor ga hoče. Je pa tvoje pisanje tudi za nekaj dobro. Z njim večinoma odvračaš ljudi od jehovcov. Kdor pa se vam kljub vsemu pridruži, verjetno rabi tako šolo.

Mogoče je blo pa mišlen, da je odločeno, kdo bo igral za katero ekipo, ne pa, da je že konec tekme

Če je Bog podaril ljudem svobodno voljo in jo tudi vedno upošteva, pa če je dobra ali slaba, ali je zato kaj manj vsemogočen? Torej mora tudi popolni Božji načrt povsem upoštevati popolno svobodno voljo ljudi. Torej ta načrt ni tako tog, kot si nekateri predstavljajo in razlagajo. Vsakdo pa razume toliko, kot je sposoben razumeti. In bolj kot je ta "približek" blizu, boljše je spoznavanje Božje narave. Na astrologijo se ne spoznam , zato tudi komentiru ne bom tega vidika. V naravi materije je minljivost, v naravi duhovnega pa večnost. To pomeni, da v bistvu gre za dvojnost. Ker pa je materija minljiva, je bivanje v dvojnosti začasno, bivanje v duhovnem pa večno. Res pa se oboje prepleta. Če pa verske institucije nauk o dvojnosti zlorabljajo za manipulacije, to še ni dokaz, da dvojnosti ni. Glede pisave, Bog se piše vedno z veliko, če je mišljeno v monoteistične smislu, ne glede na predstavo ali religijo. Lahko tudi Veliki duh. Razlaga, da se piše z veliko, če je mišljeno kot ti misliš, drugače pa z malo, je smešna. Z malo se piše pri mnogoboštvu. Kot si jaz predstavljam ego, ego vedno postavlja sebe v središče vsega. Religije pa učijo, da je Bog središče vsega. In ko rečeš, da je verovanje del ega, misliš s tem na to, da je potrebno verovati, nič pa ni res?

Sicer pa naj bi tudi Kristus ozdravljal bolne. Kako si pa to razlagaš? In kaj pomeni ostati blizu Jehovi? Postati jehovec? Iz tvojih tekstov pa sploh ne razumem, ali ste jehovci krščanska ali judovska ločina.

Kdor ne verjame v uroke, se jih tudi ne boji .

Se ne strinjam, da je dobro in slabo samo del človekove egozavesti. Krščanstvo uči, da je Bog dober, torej je Bog sam princip dobrega. Bog je torej praduh, veliki Duh, iz katerega nato vse izhaja. In vse je ustvarjeno iz ljubezni, torej je ljubezen sama temelj vsega, kar obstaja. In kako je potem lahko kaj slabega, če Bog ni ustvaril nič slabega, pa vendar je vse, kar je, njegova stvaritev?! Na videz paradoks, vendar vse slabo tako lahko izvira zgolj iz svobodne volje, ki jo je stvarnik podaril svojim ustvarjenim bitjem. In če ne moremo potegniti jasne črte med dobrim in zlim, kot tudi v sivi barvi ne moremo razločiti med belo in črno barvo, to še ne pomeni, da je dobro in slabo zgolj stvar našega notranjega čutenja. Pa čeprav v resnici ljudje to mal različno razumemo. Da pa se družba spreminja v zverinjak, ki ga obvladujejo finančno močni, pa lahko pomeni tudi to, da bo ta svetovni sistem prišel do točke, v kateri se bo zlomil, ne pa to, da bo tako šlo v nedogled. Saj tak sistem dojemam kot nekaj slabega, zlo pa na koncu vedno uniči samo sebe. Seveda pa v končni fazi vse služi dobremu. Razkroj, umiranje in razpadanje pa razumem kot osvobajanje duhovnih substanc iz minljive materije na poti v višje oblike zavesti. Ko pa že omenjaš 6000 let, sem se spomnil, da sem nekje zasledil, da je na zemlji vsakih 2000 let čas velikih sprememb. In da se je naša generacija človeštva začela pred dobrimi 6000 leti. In veliki potop naj bi bil pred cca 4000 leti. Zanimivo! Vidim pa duhovno dobo nekako tako, kot v svojem bistvu uči krščanstvo. Prehod sam pa verjetno ne bo tako mehak, saj se morajo pred tem uskladiti energijska nesoglasja in marsikaj se mora prečistiti. Sicer pa tudi jaz ne razumem duhovnost kot to, da vidiš vse rožnato, čeprav ni. Ampak bolj kot vero v končno zmago dobrega nad zlim. LP

Slabo ne more nikoli premagati dobro. Zakaj v naravi slabega je, da na koncu vedno uniči samo sebe. In vse, kar si naštel, je najbolj siguren pokazatelj, da res prihaja duhovna doba.

Če sem prav razumu, gre po eni srani za višje vibracije v smislu bolj duhovnega gledanja na svet, na drugi strani pa v smislu hitrejšega življenskega tempa, MTV-jevskih hitrih flešov, akcijskih filmov z nonstop akcijo s hitrim tempom, in s tem povezanim površnim dojemanjem stvari. No ja, dve čist različni stvari, vsaj po moje.

No ja, tudi Jezus ni razlagal, kako so pismouki in farizeji dobri in pošteni. In če bi, bi bil zgolj lažnivec in svetohlinec. Jih je označil za gadjo zalego. In če je zate odraz nekega visokega duhovnega nivoja to, da za nekaj slabga rečeš da je dobro, zame pač ni. Očitno drugače gledava na vse skupaj.

In kaj naj bi pomenilo, da je nekdo zrel? Oziroma po čem se to vidi? Kar se tiče razuma. Poistovetenje z lastnim razumom je najbolj trdovratno in najtrša iluzija. Ko je človeku že jasno, da on ni telo, in si reče, jaz sem neumrljiva duša, se večinoma še vedno poistoveti s svojim razumom, ki pa je tudi del telesa. Kar pomen, da mu še vedno ni jasno. Pravzaprav se na koncu človekov lastni razum, ki mu je pred tem služil, upira njegovemu duhovnemu razvoju. No ja, vsaj men se tko zdi.

Ta je pa duhovita . Ampak o knjigah sem napisu sam to, da me niso pritegnile. Manipulacija je najmočnejša, ko je v njej tudi veliko resnice. In Osho je bil velik poznavalec duhovnosti in filozofije. Tisto prevarantsko vidim bolj v njegovi vlogi razsvetljeneg guruja. Je pač "dal" hipijem tisto, kar so prišli iskat v Indijo. In če je v knjigah veliko modrosti in resnice, to še ne pomeni nujno, da Osho ni bil prevarant. Vsaj moje videnje je takšno. Mi kot resnični duhovni voditelj ne sede. Je pa verjetno dobro, da je mal zdrmu zahodno miselnost.

In kaj naj bi bili v tem kontekstu stari sistemi in kaj novi. Oziroma kaj naj bi sploh bili "sistemi".

Pravzaprav ne vem, sem mal listu, pa pregledvov, pa me ni prtegnil. In če zato misliš, da nimam pojma o pojmu, OK, si pač misli. Ti ne kratim pravice do mnenja.