Skoči na vsebino

coccinelle

D član
 Prikaži profil  Najdi objave

  • Št. objav

    2.762

  • Član od

  • Zadnji obisk

 Vrsta vsebine 

Zapisi na blogu, ki jih je objavil/a coccinelle

  1. coccinelle

    Vaja za pisanje haikuja

    Avtor: coccinelle,

    haiku exercise
     
    Vaja, ki sem jo odkrila na netu... sama je sicer še nisem preizkusila, a nameravam v kratkem to storiti, da poročam iz prve roke.
     
    Dodajam približen prevod...
     
     
    Vaja za krepitev 'mišic', potrebnih za pisanje haikuja
     
    Vzemi list papirja in napiši mesec, v katerem si.
     
    Poleg meseca napiši še eno besedo, ki označuje ali nakazuje neko lastnost dneva (npr. sonce, dež, luna, oblaki, veter…).
     
    Nato poglej skozi okno ali pojdi ven.
     
    Ne da bi preveč razmišljal (najbolje, da sploh nič), napiši kratek opis katerekoli podrobnosti, ki jo vidiš (stvar ali dogajanje).
     
    Poglej drugam. Napiši kratek opis katerekoli podrobnosti, ki jo vidiš (stvar ali dogajanje).
     
    Ponovno se ozri in napiši naslednjo podrobnost.
     
    Ponovi še vsaj 7-krat.
     
    Ko boš zbral vsaj deset (10) kratkih opisnih fraz, nobena daljša od kratkega stavka, poišči udoben prostor, izberi eno od fraz in napiši del te fraze na papir tik pod prvo vrstico (mesec+beseda), ki si jo najprej napisal.
     
    V naslednjo vrstico napiši preostanek izbrane fraze.
     
    Preskoči vrstico in ponovno napiši mesec in besedo, ki si jih uporabil v prvi vrstici.
     
    Napiši del ene od preostalih fraz v vrstico pod njo.
     
    Napiši preostanek fraze v naslednjo vrstico.
     
    To ponavljaj, dokler ne zmanjka fraz.
     
    Zapomni si, to je le test. Ne ocenjuj ali obsojaj sebe ali izdelka. Preprosto naredi najbolje kot zmoreš.
     
    novembrska drevesa
    sence se raztezajo
    preko vse trate
     
    novembrska drevesa
    bel avto drvi
    po cesti ob reki
     
    Pospravi ta papir z najmanj desetimi skupinami besed . Nekaj časa ti ni treba razmišljati o njem.
     
    Naslednji dan ponovi vajo. V celoti. Ne razmišljaj.
     
    Naslednji dan spet ponovi vajo. Ne razmišljaj.
     
    Četrti dan ponovi vajo, potem vzemi prvi list papirja, večkrat preberi napisano (tri do štirikrat bo dovolj) in ga spet pospravi.
     
    Peti dan preberi drugi list…
     
    Tako boš v enem tednu, le v sedmih dneh, sam sebe naučil več o haikuju kot te lahko nauči kdorkoli drug.
  3. coccinelle

    lepa misel

    Avtor: coccinelle,

    Ljubezen je kot kroglica živega srebra, ki jo držite v roki. Na odprti dlani jo lahko držite večno. A če jo poskušate zagrabiti, bo spolzela med stisnjenimi prsti in izginila.
  5. coccinelle
    Dež v novoletnem času ni nekaj novega... za vzorec podajam nekaj Issinih haikujev na to temo v prevodu D. Lanoueja...
     
     
    welcoming in loads
    of new year's rain...
    trashy house
     
    sprinkled in
    with the new year's rain...
    flitting snow
     
    a new year--
    the rain-catching stone
    about to burst
  6. coccinelle
    Dodajam še usmeritve za pisanje haikuja, kot jih je povzel Susumu Takiguchi, predsednik World Haiku Club...
     
    1) Poskušaj napisati haiku le o tistem, kar si resnično doživel (izogibaj se domišljijskih ali izmišljenih tem).
     
    2) Poskušaj napisati haiku le, ko te predmet pisanja resnično gane, močno navdihne ali se te globoko dotakne (ne izmišljuj si poetičnih občutkov).
     
    3)Poskušaj zapisati haiku takoj ali vsaj čim prej, ko začutiš 'haiku trenutek'. Spremembe in predelave so bistven del procesa pisanja haikujev, vendar ne vztrajaj predolgo pri poskusu izboljšave; če se ne zapiše z lahkoto, se raje posveti nečemu drugemu.
     
    4) Poskušaj se izogibati klišejem, obrabljenim besedam in frazam, pa tudi globokim občutjem, če so jih številni drugi haiku pesniki že neštetokrat izrazili.
     
    5) Poskušaj se izogibati olepšavam ali pretiravanju, pa čeprav si naletel na izvrstno idejo. Bodi pošten, preprost, jasen, neposreden in skromen v izražanju.
     
    6) Ne poskušaj 'razlagati'. Dober haiku ni znanost in ne potrebuje razlage.
     
    7) Poskušaj se izogibati modrovanju, filozofiranju, moraliziranju ali teoretiziranju.
     
    8) Izogibaj se 'poročanju'; raje 'izrazi', kar želiš povedati.
     
    9) Ne poskušaj biti 'pameten', izumetničen, preveč duhovit, domišljav, nenaraven, skrivnosten ali poseben. Bodi pristen.
     
    10) Izogibaj se neposrednemu izražanju osebnih občutkov, kot na primer 'srečen', žalosten', 'osamljen', 'vesel'… Izrazi jih skozi konkretne dogodke, predmete itd. in dopusti, da 'slika' govori zase.
     
    11) Poskušaj vzdrževati nevpletenost tudi v najresnejših okoliščinah in vedno ohraniti smisel za humor. Hladnost in neprijaznost ni v naravi haikuja, kakor tudi ne čista sentimentalnost in bridkost. Nenazadnje haiku izvira iz 'haikai no renga' (komična renga – verižna pesnitev) in smisel za humor je prvi pogoj za duh haikuja.
     
    12) Ne spuščaj se v podrobnosti, ampak ohrani bistvo in prepusti ostalo domišljiji bralcev. Če je tvoje občutenje globoko, bodo tudi haikuji globoki. Dober haiku se rodi iz tvoje celotne biti, tako kot dober glas izvira iz pevčevega celotnega telesa in duha, in iz življenja v celoti.
  7. coccinelle

    Zakaj pikapolonica?

    Avtor: coccinelle,

    Živijo!
     
    Na forumu me poznate (ali pa ne) kot coccinelle.
    Trapast nick, bi rekli nekateri, predolg, nerazumljiv, in kako za vraga se sploh izgovori
     
    A za tem nickom je zgodbica, nič posebnega sicer, a naj razložim v nekaj besedah.
     
    V 'davnih časih', še preden so me prvič poslali v šolo, smo s starši kampirali nekje v Dalmaciji, poleg nas v prikolici pa francoski par z manjšim psom. Normalno - kuža in jaz sva se takoj poštekala in postala nerazdružljiva, tako da odraslim že ni preostalo drugega kot da navežejo stike. Moji so lomili malo nemško, soseda pa na srečo tudi, tako da je nekako šlo.
    Pa je naneslo, da so vprašali po mojem imenu. Očitno se jim je izgovorjava zdela preveč komplicirana, pa se oče znajde in nariše na kos papirja pikapolonico. 'Aaa, koksinel!' sta bila navdušena soseda - in tako sem za tisti čas postala Coccinelle - pikapolonica.
  8. coccinelle

    In memoriam: Erika Schwalm

    Avtor: coccinelle,

    Zazijala je še ena vrzel v haikujskih vrstah... zapustila nas je Erika Schwalm (1941-2005), nemška haikuistka in mojstrica ikebane.
    V slovo nekaj njenih haikujev...
     
    Stu"rmischer Winter.
    Die alten Fenster knarren
    wie meine Knochen.
     
    Creaking like my bones
    all through the wintry storm.
    These ancient windows.
     
     
    Nebelschleier.
    Auf der herbstlichen Wiese
    Hochzeitserinnerungen.
     
    In a veil of mist across
    the autumn meadow
    wedding memories.
     
     
    Eine Prise Fru"hling.
    Im Garten beim Schmusen
    eingeschlafen.
     
    Cuddling tight
    against the springs fresh breeze
    And falling asleep.
     
     
    Der Falter taumelt
    und ich im sechzigsten.
    Es ist zum Weinen.
     
    The moth flops aubout
    and me in my sixtieth.
    It makes you cry!
     
     
    Weisse Weihnacht.
    Ein Falter an derWand
    feiert mit.
     
    White Cristmas
    A moth on the wall
    joins in.
  9. coccinelle

    šok iz Kumamota

    Avtor: coccinelle,

    Poleti sem - bolj za šako kot zares - poslala svoje haikuje na nekaj natečajev.
    O objavah v WHR sem že pisala, poleg tega so bili v igri še trije natečaji na Japonskem. Na enem (Basho festival) ni bilo uspeha, za drugega (HIA) rezultati še niso objavljeni (so pa že znani... verjetno bi me že obvestili, če bi bilo kaj uspeha), tretji pa...
     
    Torej, včeraj pridem iz službe in najdem obvestilo o prispelem pismu, priporočeni pošiljki iz Japonske. Seveda me je takoj zagrabil neznanski firbec, tako da sem takoj odbrzela na pošto. Ko je uslužbenka na okencu poiskala in vpisala pošiljko (kuverto A4 formata), je bila očitno prav tako radovedna kot jaz, pošiljke z daljne Japonske verjetno niso vsakdanja stvar. Poskušala je malo poizvedeti... "Je to za vas? Je pa od daleč prišlo..." Ker tudi meni ni bilo čisto jasno, za kaj gre (pa čeprav sem vedela, da je tole lahko edino v zvezi s haikujem), sem se le skrivnostno nasmehnila in odgovorila: "Ja... sigurno so dobre novice." Kako dobre, se mi še vedno ni sanjalo.
     
    Končno odprem kuverto (M. je bil vsaj tako firbčen kot jaz) in iztresem vsebino: obvestilo o dodeljeni drugi nagradi na 10. natečaju Kusamakura, lična plaketa in kuverta z bankovcem za 5000 jenov.
     
    Druga nagrada!!!???!!!... Hudo, še zdaj ni čisto prišlo za mano, kaj to pomeni.

  11. coccinelle

    Haibun (LČ 28-29)

    Avtor: coccinelle,

    Nočni obiskovalci

    Prvič sem jih opazila spomladi. Par. Njun nenavadni let: na videz zaletav in neuravnovešen, v resnici pa hiter in učinkovit. Priletela sta, nekajkrat zakrožila in izginila v noč.

    Nekaj časa jih nisem videla. Morda le nisem bila dovolj pozorna, kdo ve?

    Neke tople noči pa stojim na terasi svojega malega stanovanja, pregretega od dnevne pripeke. Nenadoma v bližini ulične svetilke zaznam gibanje. Sta to moja skrivnostna znanca? Neslišno švigne mimo senca, pa še ena in zatem še ena. Najmanj trije so! Z bliskovitimi zamahi kožnatih kril spretno vijugajo okrog svetilke v lovu za plenom.

    netopirjeva senca
    švigne prek svetilke –
    veščin smrtni boj
  12. coccinelle

    Samo en haiku...

    Avtor: coccinelle,

    ... pa ne kar en... gre za verjetno najbolj znamenit in največkrat omenjan, po mnenju nekaterih tudi najbolj narobe interpretiran haiku sploh...
     
    furuike ya kawazu tobikomu mizu no oto
    Basho
     

    stari ribnik žaba skoči v -
    zvok vode
  13. coccinelle

    Senryu - kaj je to?

    Avtor: coccinelle,

    Vsak, ki se začne zanimati za haiku, slejkoprej naleti tudi na izraz senryu. Večina je zbegana: kaj je zdaj to? Oblika je podobna (ali enaka) haikuju, v čem je torej razlika? To vprašanje muči tudi bolj izkušene haijine (haiku pesnike), saj se zahodnjaške definicije, kaj je senryu, precej razhajajo od japonskih.
    Na zahodu je senryu obravnavan bolj ali manj kot pastorek haikuja, kot 'manjvredni haiku'. Morda zato, ker je senryu (predvsem v zahodnih definicijah) za razliko od bolj 'vzvišenega' haikuja pretežno človeško orientiran. Japonci za bistvo senryuja smatrajo humor, pa naj gre za burkaški humor, satiro ali le blago ironijo.
    Humor je sicer tudi ena od bistvenih kvalitet haikuja, le da gre tu za bolj prefinjene oblike, včasih zahodnjakom nerazpoznavne, v senryuju pa je humor bolj odkrit, prepoznaven.
     
    Morda za ilustracijo izbrani senryu Carol Reisfield iz zadnje številke WHR:
     
    trač rubrika
    le črnilo je
    neomadeževano
     
    gossip column –
    only the ink remains
    unsmeared
  14. coccinelle

    WHR in moji haikuji

    Avtor: coccinelle,

    V začetku poletja sem na nekaj razpisov po svetu poslala svoje haikuje.
    Potihem sem upala, da mi morda objavijo katerega (predvsem sem imela v mislih World Haiku Review).
     
    WHR je spletna revija World Haiku Cluba, v katerega članstvo me je sprejel ustanovitelj in predsednik Susumu Takiguchi. Susumu je tudi urednik WHR za haiku kategorije.
    Razpis za WHR nima tekmovalnega značaja, uredniki za posamezne zvrsti izberejo med prispelimi deli tiste, ki se jim zdijo primerni za objavo.
     
    Na WHR sem poslala haikuje v treh kategorijah: splošni, tematski in sezonski (kigo).
     
    Zamislite si moje presenečenje in veselje, ko sem v naslednji številki WHR zasledila svoje haikuje v vseh treh kategorijah. In ne le to: v splošni kategoriji je bil moj haiku izbran za najboljšega, preostala dva pa sta bila med pohvaljenimi, v kategoriji z določeno temo (tema: 'gremo na počitnice') je bil eden izbran med najboljših 10, prav tako pa tudi v sezonski kategoriji (tema: vročina).
     
    Tule se pa najdejo med drugim tudi moji objavljeni haikuji:
    World Haiku Review 5-1
  15. coccinelle

    Masajo Suzuki

    Avtor: coccinelle,

    Rojena je bila l. 1906 v mestu Chiba družini z dolgo hotelirsko tradicijo. Mati ji je zgodaj umrla (Masajo je bila stara 5 let) in njen oče se je kmalu poročil z gejšo, ki je bila vzorna mačeha. Masajo je tudi sama želela postati gejša, a ji družina ni dovolila.
    Poročila se je z trgovcem, ki pa je po šestih letih zakona (baje zaradi kvartopirskih dolgov) izginil neznano kam in bil proglašen za pogrešanega. Ko se je to zgodilo, je bila stara 29 let. Istega leta ji je umrla starejša sestra in zapustila štiri nedorasle otroke. Družina jo je prepričala (bolj verjetno prisilila), da se je vrnila domov, svojo edino hčer prepustila skrbništvu družine izginulega moža in se poročila z ovdovelim svakom, k je bil 10 let starejši od nje, kar jo je zelo motilo. Tako je postala skrbnica sestrinih otrok in lastnica družinskega penziona. Da je mera polna, ji je naslednje leto umrl še oče, ki ga je oboževala.
    Nesrečna v zakonu, se je zapletla v ljubezensko afero z mornariškim oficirjem, sedem let mlajšim od nje, s katerim je tudi pobegnila. A njen ljubimec je imel 'čez lužo' družino…
    Njen družinski hotel je l.1955 pogorel do tal, ko je v Tokiu urejala papirje za svojo prvo haiku antologijo. A prijatelji so ji priskočili na pomoč, tako da je hotel obnovila. Ker pa je vse več časa prebila v Tokiu, ji je bolehni mož postavil ultimat – ali se vrne domov in skrbi za njega, ali pa naj ga zapusti. Izbrala je slednje, pobrala le svojo doto in odšla. Spet so ji priskočili na pomoč prijatelji in z njihovo pomočjo je kupila in uredila lastno restavracijo v kraju Ginza v bližini Tokia; stara je bila 50 let. Posel ji je uspešno zacvetel in njena restavracija (ki jo je osebno vodila do svojega 90. leta), kot tudi njeni haikuji so postali legendarni. Umrla je mirno l. 2003 v svojem 97. letu starosti.
     
  16. coccinelle

    5/7/5 da ali ne?

    Avtor: coccinelle,

    Ko so prvi zahodnjaki v začetku 20. stoletja (najpomembnejši med njimi je bil R.H. Blyth) odkrivali japonsko poezijo, torej tudi haiku (ki je, mimogrede, le ena od oblik japonske kratke poezije), so ugotovili, da ga Japonci pišejo v 17 zlogih (čeprav je v japonskem jeziku težko govoriti o zlogih, gre pa za podobno jezikovno enoto - onji), praviloma s cezuro po 5. ali 12. "zlogu". Japonski haiku je pisan eni vrstici in ne v treh, kakor so ga pozneje prenesli na zahod, verjetno zaradi poudarjenega premora - cezure.
    Haiku se je torej tudi v angleškem jeziku najprej pisal v 17 zlogih.
    Kmalu po razmahu haikuja predvsem v USA v 60. letih pa so se pojavili zagovorniki sodobnejše minimalistične oblike haikuja in uveljavili obliko z manj zlogi. Nekateri so šli celo v ekstreme; tako je v neki antologiji (Cor van der Heuvel) objavljen haiku z eno besedo: tundra.
     
    V današnjem času je torej pravilo 5-7-5 izgubilo pomen, na mednarodnih natečajih se v glavnem ne upošteva in 'globalni haiku', ki se piše v angleščini, ima praviloma manj zlogov. Tu gre zagotovo za kompromis med vsebino in obliko - glede na kratkost forme je na račun sporočila žrtvovana fiksna forma.
     
    Če se za trenutek ustavimo še pri maternem jeziku... slovenščina je verjetno primernejša za pisanje v 5-7-5 od angleščine. Vendar pa tudi v slovenskem haikuju prevladuje trend pisanja z manj zlogi in je povsem enakovreden fiksni obliki. Haiku torej ni le tisto, kar je napisano v 5-7-5; in vse, kar je napisano v tej obliki, ni haiku.
     
  17. coccinelle

    Zakaj ne maram mraza...

    Avtor: coccinelle,

    Zima je moj najmanj priljubljen letni čas. Predvsem zato, ker slabo prenašam mraz. Pri temperaturah okrog 30 stopinj sem čisto živahna, če le ni vlaga previsoka, a kakor se spusti pod 10 stopinj ali bognedaj v negativne vrednosti, kar otrpnem. Zagovorniki mraza bodo rekli, saj se lahko oblečeš, da te ne zebe. Že res, a moj odnos z mrazom ima globlje korenine.
     
    Že kot otroku se mi je nekoč zgodilo, da sem v mraku obtičala v snegu s smučkami na nogah, brez moči, da se sama izvlečem. Vsa prezebla sem se vendarle nekako privlekla domov.
     
    Izkušnja, ki mi je do konca priskutila mraz, pa se je zgodila na poti proti Dalmaciji. Bilo je okrog 8. marca sredi osemdesetih let. Takrat sem igrala košarko za svojo ekipo v 2. zvezni (takrat jugoslovanski) ligi. Z ekipo bi morale gostovati v Splitu. Na pot smo odšli z minibusom v petek zvečer, saj vremenska prognoza ni bila obetavna. Ob Jadranu huda burja, tako da bi bila pot po magistrali tvegana, v Sloveniji dež, ki je počasi prehajal v sneg. Kljub temu je padla odločitev, da se gre čez Liko. Bližje kot smo bili Hrvaški, bolj je snežilo. Pred Plitvicami je šofer moral namontirati verige, a še vedno smo počasi, toda vztrajno napredovali. Že proti jutru pa smo v bližini Gračca naleteli na kolono, stoječo v snegu. Ni nam ostalo drugega, kot da se tudi sami ustavimo. Napaka! Morda bi se z verigami v začetku vendarle prebili skozi zamete, če bi le vztrajali na svoji poti. A tega ne bomo nikdar vedeli. Tako pa smo obtičali v zametu in bili prisiljeni čakati, da nas zimska služba izvleče iz zadrege. Sprva je bilo še kar zabavno, a ko je postalo jasno, da zna čakanje trajati, se je pojavilo nelagodje. Minilo je dopoldne, sonce se je že pomaknilo globoko proti zahodu, mi pa smo še vedno stali. Obupni poskusi, da bi se sami izkopali iz zametov, so se končali le s prezeblimi rokami in nogami. Gretja v avtobusu ni bilo več, saj je bilo nujno hraniti nafto, zunaj pa je divjala burja, mraz je rezal do kosti. Končno se je okrog enih ponoči iz sobote na nedeljo do nas prebil plug, ki je utiral pot skozi nekajmetrske zamete in nas izvlekel iz snega.
    Naši poskusi, da bi se za silo ogreli in morda spili kaj toplega v motelu v Gračcu so naleteli na popolno nerazumevanje, saj je bil motel 'zaprt zaradi zabave'. Tako nam ni preostalo drugega, kot da se odpravimo naprej proti prvi možni črpalki. Izkazalo se je, da je le-ta v Starigradu pri Zadru. Tu smo torej parkirali in čakali jutro, da se črpalka odpre. Teh par uric pred zoro je bilo najbolj strašnih v vsej odisejadi. Burja je neusmiljeno brila in ohladila mali bus na ledišče. Nikdar si ne bi mislila, da ti čisto zares lahko od mraza šklepetajo zobje, ne da bi jih lahko ustavil. Odrešitev je prišla z jutrom, ko se je črpalka končno odprla, da smo lahko natankali in nadaljevali pot proti domu, tokrat ob obali. A zapletov še ni bilo konec. Od Karlobaga naprej je bila cesta zaprta zaradi poledice, kar nas je spet ustavilo za nekaj ur. Vreme se je sicer zjasnilo, a burja je še vedno divjala. Končno so nas proti poldnevu spustili naprej, tako da se je dvodnevna dogodivščina končala v nedeljo proti večeru, ko smo se vsi prezebli in sestradani vrnili domov. Zanimivo pa je, da si je en član odprave, ki bi nas moral spremljati, premislil tik po startu v Kranju, ustavil avtobus in izstopil, rekoč: "A vi sploh veste, kje je Split!?"
     

  18. coccinelle
    Kot sem omenila, v spomladanski izdaji Letnih časov (št. 26-27) se prvič pojavijo moji haikuji:
     
     
    odklenjena vrata
    rumena mačka
    brezskrbno prede
     
     
    pod previsom
    v led vkovani skap
    sanja pomlad
     
     
    sedem parov nog
    v nenavadnem plesu:
    muha in pajek
     
     
    južni veter
    v zaplato snega brišem
    blatne podplate
     
     
    znoj in nekaj solz...
    vroča voda odplakne
    bridkost poraza
     
     
    srkam medico
    s tremi prijatelji -
    četrti nedosegljiv
  20. coccinelle

    31.1.

    Avtor: coccinelle,

    ob pospravljanju najdem
    nekaj sivih peres…
    nekoč črnih
     
    cleaning up I find
    some grey feathers…
    they used to be black
     
     
    akrobatska vrana
    na koga poskuša
    napraviti vtis
     
    koga poskušaš
    navdušiti, vrana
    z akrobacijami
     
     
    acrobat crow
    who is it trying
    to impress
     
    who are you trying
    to impress, crow
    with your stunt flying
     
    a crow
    trying to impress
    with stunt flying
     
  21. coccinelle

    30.1.

    Avtor: coccinelle,

    megla vztraja
    ujeto v odprto okno
    krakanje vrane
     
    lingering fog
    caught in an open window
    the crow’s caw
     
     
    ptice kličejo
    vsaka v svojem jeziku…
    zima vztraja
     
    birds calling
    each in its own language…
    winter lingers
     
     
     
  22. coccinelle

    29.1.

    Avtor: coccinelle,

    neslišen prelet srake
    v opoldanskem zvonenju
     
    soundless flight of a magpie
    in Sunday noon bell ringing
     
     
    nedeljski živžav
    otrok na ledu in
    sinic v jelšah
     
    lively Sunday
    kids on the icy pond
    tits in the alders
     
     
     
×
×
  • Objavi novo...