mačky

Kaj je to v človeku, da ko mu že trikrat avto vzamejo in izpit, se še vedno pijan vozi po cesti? Zdaj pa res ne vem, a je to sam sebičnost in jim je res vseeno za vse ali res ne vidijo, da je nekaj narobe? Cepec se je skoraj zaletel v mojo prijateljico.

Ja, saj zato se selim. Nisem se še v življenju počutila slabše. Tu kamor grem, imam prijatelje, take s podobnimi izkušnjami. Sem itak začela bit prav izbirčna s kom se družim.

Hmmm... računalnika, žal in interneta. Sem pa take vrste človek, da moram živet sama, čeprav mi je neka teta ki se z energijami ukvarja, rekla, da sem jaz tak tip, da moram za nekoga skrbet in z nekom živet, kar je pa tako mimo udarila, da to ni res. Prav rada imam ta svoj mir.

Se sama tudi kdaj tako počutim in trenutno imam vse na kupu, selitev, ker tu sem bila 10 mesecev sama in dobesedno nikogar nisem imela. Nikogar. Kot da bi moje življenje zašlo v neko slepo ulico. Blizu imam mamo ki me v življenju še ni nikoli poklicala in vprašala kako sem, razen če kdo umre, pokliče, ker se ji to pač fajjn zdi. Na vsake toliko grem k njej in je jezna, če se ne najavim in ko sem rekla, da drug dan spet pridem, je bila jezna in je rekla: "A spet?" Zaradi takih stvari mi je počasi začelo "dol viset" za druge in sem se odločila za ničelni prag tolerance. Mi je zelo žal, če se bom zato marsikomu zamerila, se pač bom. Nekaj stvari se bo pač zelo spremenilo in so se deloma tudi že.

Ne morem verjet, da vsaka tretja in po drugi strani jih je precej, ki ne morejo imet otrok. Se mi pa zdi, da se tu vsa odgovornost prelaga na ženske, ker moški itak niste odgovorni (posplošujem). Obstaja tudi moška kontracepcija, vazektomija itd... Sicer pa pri tej stvari sta oba enako udeležena in odgovorna za situacijo, se men zdi... Drugo so spolne zlorabe oz. posilstva, pa še tu sem štejem sam tisto, ko te en res po naključju nek napade ko greš po cesti oblečen v čist normalna oblačila in tam ko se načeloma nič takega ne more zgodit. Tu res žrtev ni nič kriva.

Bom dobila mišice... V 3. nadstropje brez dvigala znosila za cel avto škatel. Moški pač - kot vedno, zatajili. No, saj ni res. Ponudbe so vedo, ampak to sem jaz,ko se nočem na druge zanašat. Saj vem zakaj - vedno ko sem doma nekaj prosila, je bilo jamranje, kako je težko in iam odpor. 1x me je pa nekdo pustil na cedilu.

Hm ne vem, lahko da sem kaj zgrešila http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/smile.png Sredi enega kupa dela sem, pa nisem pol nič več gledala. http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/smile.png Tisto glede botrstva, je zanimivo ja. Če je bilo tako, ampak danes tako, če bi oba starša umrla, mislim da gredo otroci k starim staršem, ne vem - ne bom trdila, a jih sploh lahko vzame kak bližnji sorodnik ali jih dajo kkakor se jim zdi, v rejništvo? No, tega res ne vem,če lahko že prej kot starš odločaš o tem,, v dogovoru npr. z nekom.

Zato me zanima mnenje drugih, ker mogoče imajo kakšen argument, da me prepričajo, da mogoče nimam prav. Ker če bi sama bila 100%, da imam prav, ne bi vprašala. Trenutno pač se mi z mojega stališča zdi da je tako, ampak ker vas je tu več, ki se malo bolj s temi stvarmi ukvarjate, pa dopuščam možnost še za to, da je drugače. Vseeno mi je pa vedno za mnenje drugih, ker samo na tak način ne prihaja do konfliktov. Če bi se zdaj obremenjevala in skušala svoje dokazat na vsak način, to je že skoraj konflikt... Odvisno no, na kakšnem nivoju je to dokazovanje. Ponavadi iztak samo razpravljam z ljudmi. Se mi je ravno zadnjič zgodilo, da sem vprašala eno osebo nekaj, povedala svoje mnenje na lep način. Tretja oseba se je vmešala, povedala na malo grši način tej tretji osebi in sta se potem skregala. Sem se počutila krivo, ker sem sploh kaj rekla. Včasih pač morajo nekateri sami prit do določenih spoznanj, eni se pa pač ne znajo pogovarjat.

Nekaj me res zanima. Verjetno se marsikdo ne bo strinjal z menoj in čisto v redu Kaj je za vas bolje - biti krščen ali ne? Npr. jaz nisem, ker je moj oče proti takim stvarem in nisem bila vzgojena v tem duhu. V cerkvi imam občutek neke res res negativne energije. Zato ker so ljudi izkoriščali, da so nastale vse tiste umetnine, da so prispevali svoj talent in življenje, da so se lahko drugi hvalili s tem (velja tudi za kake čisto navadne stavbe v mestih). Grem vedno pogledat notranjost, ker čutim do teh umetnin neko strahospoštpvanje. Zgleda res npr. nadnaravno. Poleg tega je vse narejeno tako, da straši ljudi. S strahom se da manipulirat z množicami. Sploh če niso izobraženi. Ena stvar je, da se je v imenu vere pobijalo ljudi. To me pa čist odbija. Poleg tega je verstev več in se mmi zdi, da se kregajo za isto stvar z različnim imenom... Da je nekaj več od materialnega sveta, to pač verjamem, ker sem dobila določene izkušnje. O tem brezveze, da razpravljam z očetom, ker on je res čist drugačen človek. Nima smisla z nekom takim in mu nekaj dokazovat. Vsak pač do tega sam pride, če pride. Prijateljica, se je krstila že starejša,pa se npr. ukvarja z duhovnostjo in tudi ena druga. Rekli sta, da v tem primeru ko stopita v cerkev čutita, če sta pod vplivom npr. kake magije OK... jaz tako kot sem rekla, že brez tega me nekaj odbija.

Jaz nisem nikoli kadila, ne trave, ne cigaret. Sem pa oboje probala iz radovedosti. Enkrat kukije na eni zabavi. Mislim da iz radovednosti sem probala marihuano enkrat, potem pa enkrat na maturantskem, pa enkrat ker me je trebuh bolel. Pa me je nehal. Takoj. Sicer me je vedno 2 dni. Kukije pa kolkr se spo,nim,. po nesreči... sem mislila, da so navadne rumove kroglice. Problem je bil, da sem jih pol krožnika.... Uf. Mene moti to, da ljdje ki jih poznam, pa to stalno konzumirajo, so vsi brez nekih ciljev. Živijo z danes na jutri. Ko se bodo enkrat znašli v situaciji, na katero ne bodo pripravljeni, se sploh ne bodo znali borit. Neodgovorni so. Z njimi jaz dolgo ne morem shajat, ker nekako mi jemljejo energijo. Men to pač ni življenje, da nič ne delaš. Pa ravno taki so za legalizacijo. Saj nič nimam rpoti, poznam ljudi, ki so se stem pozdravili. Od prijateljice mama že to sigurn 20 let kadi, prebolela ne vem koliko rakov. Svetoval ji je pa zdravnik takrat. Medtem ko mojemu stricu ni pomagala.

Saj ne vem... ampak verjetno sem jo res videla pri frizerju v Lady reviji. Še to je ne bi, pa je bila sigurno na naslovnici. Zato si vse tako živo predstavljam.

Si pa mal Brusa užalil... Po mojem ima mal bolj kosmato. Men ta fotka deluje kot da bi gor bili trije Damjani Murkoti. Saj ne da imam kaj proti njemu, ni pa ravno moj tip.

Uh, saj men je jasno, da je kemija nekaj popolnoma nerealnega, ko včasih ko mine, te lahk kar mine... Sreča se na prvi pogled ne zaljubljam, pa še to kdaj ni bilo v redu. Bolj me je to zanimalo - kdaj je nekaj lahko travma. Npr. ponekod je incest nekaj normalnega oz. je v mal drugačnih ( se izogibam besedi bolj primitivnih, ker se mi zdi da je naša sodobna primitivna) družbah bil, ponekod je pa še. Pri nas to ni nekaj normalnega. In zato me zanima, če je to povezao z družbenimi normami...

Ko bo Bruce Willis umival avte...

Haha to ni isto, vseen si izbereš. Sam še vedno odločaš. Zdaj kako je pa to dobro v kaki situaciji, je pa drugo vprašanje.

Včasih je res tako, samo verjemi, tu ne... Amapak imam pa eno vprašanje za razmišljanje. Z nekom sva se pogovarjala, da obstajajo plemena, kjer ženske, ko hočejo otroke, se zberejo v vrsto, v drgi moški, vsak si eno tako, po svoji želji zbere in pol... In zdaj to je po nekih njihovih družbenih merilih. Verjetno niso ravno zaljubljeni ko to delajo. In tudi npr. ko se gre za dogovorjene poroke - kar nekoga ti določijo. A nimajo te ženske nobenih travm, ker se jim to dogaja? Ker pač verjamejo v to, da je tako prav in mora bit?

Spet smo tam - ko se spuščam na isti nivo nasprotnika, ker ga un tud rad šlukne, res bom mogla, da bova enakovredna, njemu to tolk ego nabije... http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/ylflower.gif Mal heca. To sem pa že slišala in ko si omenila, mislim da bom pa res probala. Hvala ti za linke

Ja noo vidiš Z enakimi sredstvi. Samo to sem jaz dejansko naredila, se spustila na tisti nivo, ampak ti povem - da mi pač to pri sebi ni všeč in da na koncu si sama pri sebi mislim, da sem izpadla najslabše. :)Nema milosti ja... Ampak naredila sem škodo nekomu, mogoče. Po drugi strani pa, lahko da je taka oseba, da bo začel razmišljat in zaradi trme nekaj dokazat, pa bo naredil ravno tisto, na kar sem jaz imela kritiko Pol sem vesela, da sem naredila tako. Samozavst - no to je pa mal problem, ker je pa v kratkem času ne moreš popravit. Podobna stvar je tole kot trema - tremo imam pa jaz npr. na nastopih vedno hujšo. In a se lahko s kakimi tehnikami npr. v enem tednu znebiš treme? Če se ti bliža nastop npr? Jaz sem zato nehala igrat inštrument, ker sem se pač s tem potem cele dneve obremenjevala. Škoda je... Pa imam ponudbo, da bi spet.

Aja - pravzaprav ena druga moja podobna reakcija je bila - to je pa res še edina reakcija, ko sem se pokazala v oni najslabši možni luči, ki je sploh ne poznam, da sem mu rekla "da ga bom na gobec". Ojoj Pravzaprav mi še danes ni niti žal, samo to je tip z velikim egom, lahko bi bilo marsikaj. Je pa sam navajen na tak način komunicirat in s tem verjetno misli, da drugim vzame moč. Ko sem taktiko uporabila jaz - je bil rezultat presenetljiv... Tipček se je drug dan dobesedno zjokal. Ampak je pa nekaj, poleg tega, da sem napisala nekaj grdega, vedno napišem še zraven nekaj, da se v bistvu vidi, da mi ni vseeno za človeka. Npr. rada te imam, sam zaradi tvojih dejanj bi te najraj... Ampak zdaj je drug problem, tu sem pač šla mal predaleč... to njegovo šibko točko sem zaupala nekaterim, ko ne bi smela. Itak se bo hotel branit na vse načine. Ni bilo prav od mene, zelo grdo. Je pa res - da to so vse taktike,ki jih nekateri uporabljajo vedno znova in znova. Zame je to nekaj netipičnega. Ampak ko to narediš, izpadeš res najslabši. Po mojem pač te začnejo sodit po tistem enem dejanju. In jaz sem se odločila, da pač priznam krivdo, kaj pa naj. Imam pripravljen odgovor, kratek je in jedrnat. Če me kdo vpraša, ja priznam svojo napako, ampak vprašanje, če jo boste kdaj ostali, ki jih stalno ponavljate? A bo to v redu Aha, in ja mislim it kar naprej, brez da se sploh ozrem nazaj in brez da čakam odgovor. Ker je itak retorično vprašanje... Sam zdaj, še to speljat Kaj če bo pa recimo čist drugačna situacija.

Mene pa ne vem zakaj ne čuva, pa smo bili ful povezani.... Mogoče me pa vseeno. Dedek me je mal bolj smešnih stvari naučil - npr. da če ješ joto, živiš do smrti. Saj je imel prav, sam ne zarad jote. Ampak je dosegel, da sem jo jedla. Ko si mali, si res neumen http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/em119.gif

A kdo ve, kako se naj zaščitim pred hm verbalnim napadom oz. kako opazko, ker namreč pričakujem, da se bo nekaj takega zgodilo oz. ne da pričakujem, je možnost... V takih trenutkih ponavadi zatrokitam in to bo situacijo ful poslabšalo. Žal sem na tem področju zelo šibka in se niti ne znam it, ker nikoli nisem bila nagnjena k maščevanju, zdaj imam pa opravka ravno s takimi ljudmi... no, z nekom, ki je ekstremno takšen. Se pravi je že zverziran v tem, kako nekoga čim bolj ponižat. Sicer sem tokrat sama sprožila "vojno", ampak sem v bistvu samo povedala resnico, tisto kar ta oseba ni hotela slišat, samo način ni bil najbolj primeren... Ne rečt, da sem sama kriva, ker to itak vem Pa tudi to se mi ne sme zgodit, da začne moj ego govorit, namesto mojega razuma. In nočem pokazat kakega strahu ali treme.

Se mi je pa začelo dogajat spet... Najprej sanje, ko niti niso ne vem kako grozne, sam jaz se zbudim čist z enim tesnobnim občutkom. Sploh se nočem. Zdaj sem ugotovila, da itak bolje da se zbudim, ker ko se čist zbudim, sem boljše. Drugo kar je, me pa kar neka stvar obsede in začnem dobesedno uničevat odnose... Tega nisem nikoli delala. Amapk to je kak dan, pol pa je OK, ampak tisti dan, nočem nikogar videt, še slišat ne, danes sem se skoraj skregala s sosedom, mi je rekel, da sem nesramna, saj sem bila, nisem mu hotla vrat odpret, sem se delala da me ni doma.... Pol sem se mu šla opravičit, ker itak mi je vedno žal. Hvala bogu, da se zavedam. Druga stvar, ki sem jo naredila, pa sem po mojem uničila eno stvr, odnos, do konca življenja, res mi ne bi bilo treba tega. Ampak ko te vse tako boli, je že kot da bi te nekaj obsedlo in to nisi ti... tisti trenutek. Mi je rekel prijatelj, na srečo - ne bit negativna, ker to nisi ti po defoultu. Malo me je potolažil, ampak on me pozna 20 let, drugi me pa pač ne in res jim ni treba takih stvari prenašat. Ne vem, če bom lako to kdaj popravila. Pa ker še imam kar precej stvari za postavit nazaj na pravo mesto, imam občutek, da se bo še dogajalo. Itak vem, kaj sicer naredit, ko kar odlašam...

A ona se je že kar v naprej odločila, da gre pes v zavetišče? Kakšni ljudje, res. Po možnosti si pa šenabavijo take pse, da se ujema barvno z zavesami in preprogo. In potem ni več dost dober. Men je rešeni maškon polula vse, kar se je polulat dalo. Saj vem, pesek bi mu mogla dat, pa sem mu dala samo plenične podloge in pol je pač na kavču in jogiju boljše... Meni ga bo pa ful žal dat, ampak ga pa res ne morem obdržat, ker sem bolj kot ne sama od sebe odvisna in me večkrat ni doma. Ne vem pa kaj je to, do sedaj so se vsi mački prav bolano name navezali, na en tak način ko se mačke ne. Pol se je težko ločit od njih. Enega, ki sem ga imela v hiši še, je povozil avto, pa najraje sem ga imela. Bil je pa rešen in je bil navajen bit zunaj, smo dali pa najprej sterilizirat sestrico, on bi bil pa na vrsti čez 14 dni. Pol je bila sicer muca večinoma notri. Nisem za to, da se mačkom odvzame svoboda. Tale je sicer čist srećen notri, samo da sem jaz zraven, drugače se dere kot da ga bo pobralo. Malo sem ga navadila, da je sam, ker če ga bom sam nosila po rokah, mi bo ful hudo za njim. Sreča gre k eni punci, ki jo vidim vsak teden, mi bo kake fotke poslala

Joj, ta muc s ceste... A to so vsi mački taki? Ful se dere, če ga nimam v naročju in še ko sem se šla tuširat, čeprav se boji vode, je hotu k men pod tuš. Cel paničen in prestrašen, kaj bo, če bo sam ostal. Gre k eni punci, ki jo poznam, na srečo. In ima ful rada mačke, tako da bo v dobrih rokah. Mi ga je žal, ampak ga ne morem imet. Pa en dan nazaj, te sanje, ki so - kao luicidne. Ko se mi zdi, da sem v sobi in spim in pol vse naredim v mislih, ko vem da bi mogla. Npr. vstanem in se oblečem. Pa se v resnici ne. In pol se ni je sanjalo, da je zvonil sosed pri vratih in da nisem šla odpret in se je drl, da naj grem umaknit avto. In jaz sem se v paniki res zbudila in sem ga šla spraševat, če je zvonil. Pa ni )))

Našla male muce in sem eno rešila, skakale so po glavni cesti. Grem še po druge, če mi jih uspe ulovit in pol upam, da jih bodo v zavetišču oddali. Ta je pravi mali cartanc, čeprav se vidi da so zunanje mačke, ki ni nihče zanje skrbel. Sploh noče z mojega naročja. Če ga ne božam, protestira.