mačky

To, kar opisuješ Brezo me je spomnilo na one youtube posnetke, ko se ene črnke stepejo, tako da na koncu se še slečejo http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/em119.gif Moja prijateljica dela tam kot moj bivši in je slišala pogovor med njim in še dvema od tam. Je rekel, da ima neke probleme z enim človekom in ko je omenil ime in priimek, jo je skoraj kap. Ker je njen bivši mož (in on ne ve niti da je, njen bivši pa tud ne ve da se poznata sploh). Njej je pa moj nekdanji tip res nagajal in delal grde stvari, še nekaj ko sem še jaz rekla, da sigurno ni bil on, ugotavljava da mogoče je. Ne vem, a se res vsi računi na tak ali drugačen način poravnajo

Dvomim da ostaja kak tak heroj za 6x tedensko 1 uro, da bi bil sploh kak učinek ))) To so priporočila za šport.

Iiiiiii joj kaki lepotci http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/love3.gifhttp://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/flirt.gif

Tisti, ki v športu ne uživa, zgleda ni našel pravega športa zase. Res je tudi, da tisti, ki so meni naj, so tudi najdražji... ko bi bilo samo jahanje... tu si zdaj s tem ko komu pomagam, vsaj mal stroškov pokrijem. Ostalega itak več ne počnem. Mislim, da bom prodala smuči. Pa priznam, da v nekem kolesarjenju pa tudi jaz ne uživam. In če nimam nekega cilja nekam prit ali pa izgubit par kg, pol npr. ne kolesarim. Kolo mi pa res ni zanimivo, ne vem zakaj mi je vedno bilo rolanje pa tek, kolo pa sploh ne. Se mi je vedno zdelo, da dolgo traja pa da ni učinka, pa da je dolgčas, pa boli me rit pa hrbet, čeprav imam že vse dodatke na kolesu od nekega ful dragega sedeža iz silikona, do prilagojene belance, sam niti to ni dost motivacija zame. Pa kaka odbojka tudi ne - ojoj, to je šele grozn šport zame )) Itak ne vem, če sem v življenju tri žoge odbila, na tla pade, ko se jaz čez 3 sekunde spomnim, da je prej po zraku letela, pa da bi se lahko z mesta premaknila. Pol če že pravi čas opazim,, jo pa ful falim ali pa leti tja ko ni treba.

Zato se je fajn z vsakim malo ukvarjat. Pa jaz se hitro naveličam, če bi se samo z enim. Saj se pa tudi ne več tako hudo intenzivno zadnje čase, ma so se mi kar nabrale neke obloge... ampak to bo šlo tudi dol. Ko se selim in bom imela družbo za šport.Zadnje čase sem preveč notri in premalo zunaj.

Zakaj bi se počutil bebec? Zaradi telovadbe? Neeee, zakaj? To so samo vzorci, ki jih imaš v glavi. Nisi navajena. Jaz tudi nisem bila nek športnik, ker pri nas je veljalo, da je to bolj za moške in mama je antitalent. Nisem je videla še nikoli telovadit (BTW imela je sicer vedno idealno postavo). Mene mama tudi ni vpisala na plesne, ker sem se ji zdela predebela (WTF... ??? res nisem bila), na tenis nisem smela, ker si je vbila v glavo, da imajo tenisačice grde noge. In grdo postavo. In pol se nisem do srednje šole z nobenim športom intenzivno ukvarjala. Potem sem se z dvema vrstama borilnih veščin in mi je kar precej šlo. Pa v OŠ sem imela neke hude rezultate v teku in pri plezanju po drogu navzgor sem imela celo rekord šole. Pa športnica leta na nižji stopnji. Tega se niti mama spomni ne, ker ji to ni bilo pomembno. Jaz sem si rolerje prvič kupila, stara čez 20. Brat je talent za to, treniral je akrobatsko rolanje. Jaz sem pa kao antitalent za vse športe (pa sem pol ugotovila, da je pravzaprav daleč od tega). Z rolerji me je premetalo 1000 x, pa sem vztrajala. Men so se oni mulčki, ko so me videli ful smejali. Ko nisem znala v hrib navzgor rolat )) S,ešno je bilo, res. Pol sem s ee pa rolala po 8 ur na dan. Čist res... Nisem imela avta in ne vem, postala sem obsedena. Do krvavih žuljev sem se. )) Pol sem si dala gor neke občiže za vojake, pa sem se šla naprej. In šla sem delat tečaj za inštruktorja. Od antitalenta, ko sem bila več na tleh in potolšena kot kaj druga, do tega, Glede jahanja je pa isto... Grem delat tekmovalno licenco. Nisem si niti v sanjah nikoli mislila ali želela, ampak zdaj imam občutek, da zame se to lahk neha, sam če se ubijem... Nikol se ne bo Šport, karkoli že je, te zasvoji. Vsaj mene. Edino tečt sem nehala, ker mi kolena ne zdržijo tega. Postava se ti pa spremeni, pa še veš ne kdaj. Tudi ko si star nad 30. Samo moraš najt stvari, v katerih uživaš.

Prihajajo boljši časi, prav čutim... Ja končno no. Je že bil čas. Vse bo spet kot mora bit.

Kaj je pa to v zraku? Danes je bil en tak dan za jok Najprej sem imela res ene brezvezne sanje. Trener me je zjutraj prav čudno gledal... ni vedel če bi se mi smejal, kaj me spravlja v slabo voljo. Sanjalo se mi je nekaj takega, kot da bi te jezilo, da si pozabil npr. geslo za e.mail, pa nič ne bi primlo ali pa da na spletu prijavljaš nekam, pa probavaš vnest podatke in ti sporoča, da ne vem, nekaj ni vredu, pa ne moreš ugotovit kaj. Kljub temu da je en dan prej vse šlo kot po maslu in se mi odpira novo, ful bolj pozitivno obdobje... Sem si šla kar Euro Jack pot kupit, ker se mi zdi,d a bom nekaj zadela (vsi držte pesti, da bom res ker res rabim )) In danes... mi hje potem šlo kar na jok, ker sem se spomnila stvari za nazaj, kako so me eni ljudje razočarali. Od staršev naprej. Pol sem si pa rekla, da v bistvu sem bila sama kriva, ker sem pustila. In da od zdaj naprej tega več ne bo, ker ne bom pustila. Upam.. In pol me je cela objokana klicala prijateljica. In sem šla še njo tolažit. Že cel teden razmišljam, da si zasluži nekaj boljšega. Vsem hoče pomagat, ampak njej pa nikoli ni nihče, nikoli ji nihče ne pokaže, da jo ima rad. Nikogar nima, tako kot jaz in jo razumem kako se kdaj počuti. Res je hudič, če si imel tako otroštvo - res čudno je to, da imam precej takih okrog sebe.

Res hvala, da sem v zadnjiih dveh letih spoznala 3 tako super ženske in da imam 3 take res v redu in realne nove prijateljice, četrti in peti pa hvala, da vztrajata že ena nekje 20 let z menoj, druga nekje 15 in niti 1x se nismo skregale čeprav smo babe In še dvema mojima prijateljema, ki še tudi po vseh teh letih verjameta vame. Čeprav so me moški razočarali, stata dva opomba, da obstaja upanje. http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/laugh.png

Jaz v trgovskih centrih prav živčna ostanem. Pravzarav sam če že kdo omeni... Res nisem tipična ženska. Mi je včeraj kolegica rekla, da če vem da je modna revija v Šparu. Jao... zakaj bi me pa to moglo zanimat? Pa imam rada unikatna oblačila, ki jih moja mama zdizajnira, ker so res vrhunska in noro lepa. Ampak ta množična potrošnja, to mi pa pač ni. Ne, jaz jaham, hehe )) Moja je čvrsta, sam me žal ne nosimo tele opreme )) Dolge hlače žal pozimi in poleti, pa še te so v 5 minutah takoj ko v štalo prideš, cele od polulane žagovine, konjskih fig in prepotene konjske dlake...

Heh... nekaj me skrbi. Ena moja "zdravstvena težava", ko ni nujno da je težava z zdravjem, lahko je čist normalno in je lahko je dobra ali slaba novica. In se še vedno ne morem odločit a bi zame bila dobra ali slaba. Odvisno s katerega zornega kota pogledaš. Ampak neee, saj ni možno Kako si v takih trenutkih želim imet kake jasnovidne sposobnosti, ampak moja intuicija mi tud trenutno čist nič ne namigne.

https://www.youtube.com/watch?v=WgjVORA9LIE Rabim takle trening počasi... Pa takle... https://www.youtube.com/watch?v=K3mLzP1_3tc

Adrenalin je fajn http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/flirt.gif Samo meni bi bili prosti padci preveč... Ne upam si npr. skočit s padalom, pa ne maram vode, so pa kake druge stvari, ko si pa malo preveč upam.

Znala je moja mama kdaj celo daljno in ožje sorodstvo v slabo voljo spravit pri kosilu ja... Še vedno ne maram prepirljivih ljudi, ki konflikt naredijo za vsako ceno, zato sem pa jaz prav drugačna. Pravijo, da sem preveč prijazna, no to sicer sploh ni res, samo se znam izognit takim stvarem. Mama pa pravi, da sem trmasta in da imam dolg jezik, tist je sicer res, da povem vse naravnost, samo brez da koga namenoma užalim, tist kar pa ona misli - skregam se itak saqmo z njo in z bivšim sem se - in ne vem, očitno bo nekaj na tem, ker imata točno na isti dan rojstni dan.... Težka po karakterju oba, da to ni res. In ja - tud pri mami je bilo obdobje, ko se mi približat ni smela, ker je vedno drezala vame, da sem pol pa res eksplodirala. Isto je zdaj s tem. Smešno je samo to - da se sicer s temi znamenji ko sta ona dva rojena, ful najbolj ujemam, z ženskami in moškimi.

Saj oni ko se zaradi poslov zbirajo, se bolj redko, pa sigurn niso od 2h popoldan do polnoči vsak dan tam Uh - res smešno, da vedno pod tušem dobim kako zanimivo idejo... ali pa zjutraj v postelji, preden se vstanem. Tistih pol pozabim, žal. In uh mogla bi v eni stvari sodelovat s prijateljico, pa ji ene par stvari ni jasnih. Da ne moreš delat vsega, tud tistega česar ne znaš. Sploh pa si v zvezi s tem ne smeš dajat nazivov, ki jih dejansko nisi nikoli pridobil. In pol še govoriš javno o stvareh, o katerih nimaš pojma. Ker sem delala faks, ki se navezuje na to področje, vem kdaj ga ful mimo pihne, ampak ko ji povem, ne posluša. Ima pa toliko talentov in toliko je nadarjena in od tega pa skoraj nič ne izkoristi. Tu je z menoj precej podobno sicer... Ona je sicer res nekaj posebnega, zna se približat ljudem in jih prepričat. Ampak ko te začne na spletu brat množica ljudi, moraš pa res pazit da ne pišeš neumnosti in da ne dobiš kakih inšpekcij, ker se ne držiš pravil.

Heheh ja vem Saj zato pa takrat ko je treba, grem tudi v kafič. Na sestanek Nisem pa sicer tako kot moj bivši svak, on si je gostilno kar kupil in marsikateri posel se je tam sklenil. S tem ni nič narobe, moreš sicer znat ohranit avtoriteto, bolj je za moške to. Ni s tem nič narobe, ampak to ko se pa zbirajo za šankom in pametujejo, pa nič od njih ali pa da bi poslušala kolegice kje imajo razprodaje pa o njihovih problemih s tipi in otroki, mi pa ni preveč zanimivo je pa res, da ko se družiš z ljudmi, se marsikaj zmeniš in dogovoriš, samo ni nujno da je lokal.

Hehe še sreča. Jaz tudi ne razumem, kako imajo ljudje sploh čas hodit po kafičih...Če že imam čas, ga hočem kvalitetno izkoristit.

Ali pa kar telepatsko... http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/laugh.png Drugač pa ni kafič, sem danes prebrala, da je to varna hiša za moške...

Ko sem mislila sprobat padec s konja, nisem s tem mislila, da bi zdaj padla ravno na vsakem treningu in vedno bolj... Uh občutek, ko konju obvisiš na vratu, obrnjen na hrbet, skoraj pod trebuhom, ta pa vedno hitreje galopira, pa priznam, da ravno najbolj prijeten ni bil. Pristala na tleh, brez zlomov, konj me ni brcnil ali pohodil, tega me je bilo najbolj strah. Sploh ker sem se mogla sama spustit. Mi je smešno, da strahu še vseeno nimam, bil je samo tist trenutek - medem ko za javno nastopanje in take stvari, ga imam groznega. Nimam niti malo strahu pa npr. za neke razgovore za službo, piece of cake ... Res mam čudno psiho. Pa gospa ki je z menoj imela trening na konju - vsa čast, res... skakala je iste stvari kot jaz, sicer jaha malo dlje časa, 10 let cca, ampak bistveno je, da je začela pozno in da je pravzaprav stara sigurn čez 50. Sicer videt ji ni, je pa enkrat povedala leta. Sicer to je vse varen šport, dokler se ti uspe obdržat na hrbtu. Ti skokci tud niso noben bavbav, sam videoposnetki ko jih posnamejo privrženci tega športa, so mal smešni - ker ful pretiravajo )) kot da si v smrtni nevarnosti vsako sekundo, eh no... http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/laugh.png

Ni res, da nihče ne mara krtov Ful so luštne male živali. Enega sem reševala enkrat z roba ceste, da ga ne bi avto povozil in nekdo se je ustavil, ker je mislil, da se je meni avto pokvaril. Ko sem mu povedala, da rešujem krta, me je pa mal čudno pogledal

Ja no, če si nekaj močno želiš, si boš pa še drugič ))) Pa še nekaj posebnega boš. Ne vem če si jih veliko več kot 1x spremeni ime.

Čuj, ne vem jaz že nisem bogata, zdaj pa ne vem a pač ne ustrezajo po velikosti ali pa pač ne znam svojih potencialov izkoristit http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/biggrin.png Saj se lahko preimenuješ

Uhhh... kako te razumem Device in čistoča... Haha Čeprav jaz imam tudi take okoli sebe pa so oven in tehtnica. Ampak menda je bila devica najhuje, ena kolegica ki sem ji pomagala v lokalu.

Ja, mi je jasno da nekaterih resnic o sebi pač nisi pripravljen kar tako sprejet in da je to lahko problem Glede na vso nesnago iz preteklosti, hm, je pa pri meni tega velik. Rekla je, da bom mogoče po tej terapiji jokala, no nisem, en dan sem se počutila prav bedno... Prijatelj mi je svetoval, naj najprej čistim stvari pri sebi, preden počnem karkoli drugega, ker je možno, da se bo vse ostalo potem že s tem uredilo, tudi odnosi z določenimi osebami, vsaj tako sem razumela. In da je možno, da bom na ene stvari pozabila in da mi bo smešno, kako sem se lahko sploh obremenjevala zaradi določenih oseb in sploh mi ne bodo več zanimive. Pa še po nekem smešno čudnem naključju, iz preteklosti pozna onega, s katerim jaz želim uredit odnos. Moj prijatelj je bil v preteklosti moj trener, in osebi ki imam problem z njo pa nek mentor in tole bo še zanimivo )) Dva različna pogleda na isto osebo in ko mi bo prijatelj odprl oči,ga bov vsaj poslušala in mogoče celo upoštevala.

Hm... tega verjetno ne govoriš kar tako na pamet? Kako veš? In če je imela vpliv 20 - 30 %, pomeni to da moram to ponoviti? V bistvu mi je jasno, da enih nakopičenih stvari ne moreš kar po čudežu rešit v pol ure. Ta teden - to je res naključje, dobim obisk enega prijatelja, ki živi v tujini in se s tem ukvarja že vrsto let in ker mi je pred leti delal ene stvari, mu zaupam. In poznam ga res dobro, čeprav se vrsto let nisva videla. Bova naredila še 1x oz. bo preveril, kako je stanje... In mi je dal kontakt še od ene osebe, ki dela nekaj podobnega in je menda res odlična. Draga, ampak se splača. Itak pa grem tudi na hipnoterapijo ali pa če bo treba, tudi na psihoanalize, samo bi rada našla res dobrega terapevta. Sicer kot zadnja možnost, ker ne vem kako mi bo to finančno zneslo.